Konec marca bomo v Društvu Idrija 2020 organizirali Tuhtejne, večji dogodek, na katerem bomo skupaj z ostalimi društvi in aktivisti iskali nove rešitve za mlade v Idriji. En od 4 »placev«, o katerih bomo »tuhtali«, bo tudi idrijska Mejca. Tokrat jo predstavljamo skozi 5 različnih zgodb, ki so povezane z idrijsko zgodovino in dediščino!
Med reko Idrijco, urbanimi predeli Idrije in gozdovi Krajinskega parka Zgornja Idrijca se vsakomur, ki se pripelje iz smeri Ljubljane, odkriva park. Čeprav ga seveda ne moremo primerjati s kakšnim večjim parkom, še posebej s takimi v večjih svetovnih mestih, pa preseneča s svojo ravno površino, ki jo v dolini reke Idrijce sicer težko najdemo. Sprehodimo se skozi 5 zgodb, ki so oblikovale in še oblikujejo ta zanimiv predel v Idriji.
1. Casa del Balilla
Čeprav jo redkokdo pozna pod tem imenom, pa je baraka, ki je še pred nekaj desetletij stala v idrijski Mejci, zapisana v spomin marsikaterega (malce starejšega) Idrijčana. Ko je bila Idrija med prvo in drugo svetovno vojno pod Italijo, je v takratnem fašističnem sistemu delovala Opera Nazionale Balilla, organizacija, ki je skrbela za fizično vzgojo mladih Italijanov in veljala kot nekakšna pripravnica za bodoče (fašistične) vojake. Poimenovana je bila po Giovanu Battisti Perassu, z vzdevkom Balilla, Genovčanu, ki je po stari legendi leta 1746 začel upor proti Habsburžanom. Otroci so bili z vpisom v šolo avtomatično vključeni v organizacijo.
V Idriji sta bili v ta namen zgrajeni 2 leseni zgradbi v Mejci. Po pripovedovanju starejših Idrijčanov so v poletnih mesecih tam potekale tudi t. i. kolonije, ki so bili nekakšni taborniško-vojaški tabori.
Že kmalu po vojni pa so nekdanji prostori Case del Balila dobili povsem drugačno funkcijo. Kot je pripovedoval pokojni rudniški zdravnik in vodja Idrijskega plesnega orkestra, Alfred Kobal, se je nekje v 50. letih v Mejci začelo spet »dogajati«, še posebej pa je bilo tam pestro za knapovske praznike. Rudnik je namreč v Mejci organiziral veselice, pogosto sta tam igrala tudi idrijski pihalni orkester in plesni orkester. Nekaj časa je na tem prostoru potekal tudi Čipkarski festival. V stavbah Casa del Balila je deloval tudi bife, ki ga marsikateri Idrijčan dobro pomni.
V 70. letih je idrijska Mejca že močno propadala, marsikaterega Idrijčana pa je zaradi kupa rudniške jalovine in neurejenosti bolj spominjala na smetišče kot pa na park. Lesena koča je bila po neuradnih informacijah preseljena nekam na Cerkljansko, kjer menda še vedno stoji.
2. Kamšt in Rake
Turistom, ki obiščejo Idrijo, je na območju Mejce še najbolj poznana stavba, v kateri je delovala Idrijska kamšt. To je bila velika črpalna naprava na vodni pogon, njeno poimenovanje pa izhaja iz nemške besede Wasserkunst (kar bi lahko prevedli kot »vodna umetnija«). Postavljena je bila 1790, ko je bil zgrajen tudi bližnji Jožefov jašek. Brez kamšti si v idrijskem rudniku ne bi bilo možno predstavljati črpanja odvečne vode iz jamskega podzemlja.
Medtem ko »navadni smrtniki« v Idrijsko kamšt, ko je obratovala, niti niso mogli vstopiti, pa se najstarejši Idrijčani še spominjajo »kumštajgarjev«, ki so skrbeli za vzdrževanje in delovanje te velike rudniške naprave.
Še starejši pa je bližnji vodni kanal, Rake, ki ga je idrijski rudnik za poganjanje kamšti v Idriji zgradil že ob koncu 16. stoletju. Ob kanalu še danes poteka zelo popularna pešpot, ki jo pridno uporabljajo tudi tekači in pohodniki na bližnje izletne hribe. Številni Idrijčani pa imajo na Rake tudi drugačne spomine – najstarejši še vedno pripovedujejo o tem, kako je v času Italije pešpot dobila hudomešen vzdevek Viale degli Amore (Drevored ljubezni). Tako kot danes so se tudi takrat po klopeh velikokrat namreč stiskali mladi pari.
3. Debela skala
V poletnih mesecih, ko je Mejca nudila tudi primerno senčko za umik pred mestnim betonom, pa je bližnja reka Idrijca omogočala kopanje na produ in skakanje z debele skale, na katero je bil pritrjen viseči most. Številni Idrijčani (predvsem fantje) so tam prikazali svoje vragolije in seveda tako osvojili tudi marsikatero dekle.
Po regulaciji Idrijce v 80. in 90. letih ter delnem odbitju Debele skale so se porazgubili tudi plavalci in skakalci. Porušen je bil namreč obstoječi jez, ki je poleg zadostne globine segreval tudi reko Idrijco. Ta sedaj zaradi bližnjih vodnih pritokov v Podroteji tudi v poletnih mesecih mimo Mejce priteče z izjemno nizko temperaturo, ki nikoli ne preseže 15 °C.
4. Teleferika
Območje Mejce je v povojnih desetletjih zaznamovala tudi rudniška žičnica ali po idrijsko »teleferika«. Leta 1957 so z njo povezali nakladalno postajo za rudo v okviru Jožefovega jaška (ki so ga kasneje preimenovali v Jašek Delo) in topilnico. Veličastna žičnica, ki je dolga leta pozdravljala obiskovalce ob vstopu v Idrijo, je prečkala tudi park Mejca. V ta namen je bil zgrajen sedaj že porušen podhod v idrijski Mejci, čez reko Idrijco pa še danes najdemo sicer dotrajan nadvoz nad cesto, ki trenutno služi kot oglas za idrijsko UNESCO dediščino.
5. Rekreativni park
Po temeljitih spremembah v 80. in 90. letih je idrijska Mejca zaživela s popolnoma drugačnim programom, ki pa delno še spominja na nekdanje čase. Tako je približno tretjina območja sedaj namenjena za tenis, družine pa jo poznajo po igralih, ki so ob lepih dnevih polne otrok.
Občina Idrija še letos namerava pričeti z gradnjo pumptrack poligona, nekakšne utrjene krožne poti, ki je sestavljena iz grbin in ovinkov. To bo omogočilo razvoj številnih novih športnih dogodkov. Območje občasno poživijo tudi festivali, največji je Praznik idrijskih žlikrofov, številne mlade obiskovalce pa privabita tudi festival Čipkarija in glasbeno-kulinarični dogodek What the Funk. V prihodnje pa naj bi območje dobilo tudi bar, ki ga številni obiskovalci parka že močno pričakujejo.
TUHTAJMO SKUPAJ
Poznate še kakšno zgodbo ali pa imate ideje, kako bi lahko Mejca zaživela še z novimi vsebinami? Številne zgodbe tega zanimivega predela Idrije bodo v ospredju na dogodku Tuhtejne, kjer bomo iskali nove ideje in rešitve!
Pri zasnovi dogodka zelo pazimo tudi na to, da bo po dogodku zaživela vsaj kakšna idejna rešitev. Pri organizaciji dogodka sodelujemo z Občino Idrijo in Zavodom za turizem Idrija, saj bi želeli, da bi rešitve dobile potreben zagon za resnično izvedbo, ne samo papirju. Obeta se možnost vključitve rešitev v okvir participativnega proračuna za mlade, ki je v skladu s strategijo predviden v naslednjih letih. Ravno tako pa bomo udeležence spodbujali, da se z rešitvijo prijavijo na bodoče razpise v lokalnem okolju.
Rešitve, ki bodo nastale na dogodku, bodo sicer objavljene na platformi Comm.On Heritage, ki jo bomo s partnerji zasnovali v prihodnjih mesecih, temeljila pa bo na periodnem sistemu elementov. V primeru, da bo dogodek uspešen, bomo zagotovo organizirali še kakšen podoben dogodek, ki bo v ospredje postavil tudi tiste konce v občini Idrija, ki tokrat niso prišli na vrsto.
Če kot udeleženec želite sodelovati na dogodku, nam pišite na drejc.kokosar@id20.si. Z veseljem bomo rezervirali mesto za vas!
Naslovna fotografija: arhiv Grapa Idrija
Dogodek Tuhtejne je finančno podprt v okviru Erasmus+ projekta Comm.On Heritage.
