Na začetku marca sem se mudil v nekdanji vzhodni Nemčiji, ki že nekaj časa ni »samo« Berlin. Številni projekti, ki jih izvajata tako zvezna vlada, kot tudi lokalne oblasti, že rojevajo prve sadove. Zanimivo pa je predvsem podeželje, kjer (predvsem v zvezni deželi Brandenburg) v zadnjih letih nastajajo veliki projekti, s katerimi se popolnoma rušijo meje med urbanim in ruralnim.
Kljub temu se vse začne in konča v Berlinu. S številnih peronov nove, sijoče železniške postaje skorajda vsako minuto »S-bahni« odpeljejo potnike na podeželje. Še pred desetimi leti v kraje, ki se niso povsem nič razlikovali od klasičnega evropskega predmestja. S projekti, ki potekajo v deželi Brandenburg, pa ti vlaki postajajo prostor za kreativni pobeg v naravo. Dobro urejena mreža javnega transporta ima namreč vsekakor ključni pomen za revitalizacijo (vzhodno)nemškega podeželja.
Nekdaj Stasi, sedaj kreativci s celega sveta
Kot je razlagala Julianne Becker, Američanka, ki je novi dom odkrila v Bad Belzigu, dobro uro stran od Berlina, je bil za razvoj aktivnosti poleg bližine Berlina ključen tudi posluh lokalnih oblasti. Smo namreč na bivšem območju Vzhodne Nemčije, kjer so pred 35 leti še kraljevale sovjetske patrulje in obveščevalna služba Stasi. Območja, ki ga danes zaznamujejo skrajne levičarske in desničarske stranke. A hkrati prostora, ki se za razliko od preostalih področij v Nemčiji mogoče celo v večji meri zaveda, da nostalgija ne bo rešila težav.
Coconat, katerega soustanoviteljica je tudi Julianne Becker, je prostor za coliving in workation, ki ga v ozadju soustvarja približno 30 ljudi, med njimi so številni domačini, Berlinčani, pa tudi priseljenci od drugod (kot je tudi Julianne). Kaj pravzaprav označujeta coliving in workation? Obe besedi sta angleškega izvora in zaznamujeta prostor, kjer se bivanje povezuje z delom. Coconat, ki deluje v bivšem dvorcu, je namreč prostor za (so)delo v prijetni atmosferi ravnic in gričkov krajinskega parka Hoher Fläming, kakih 4 km proč od Bad Belziga. Medtem ko z besedo workation označujemo krajši »pobeg« iz klasičnega delovnega okolja (do 7 dni), pa je coliving daljše bivanje, kjer se povezuješ s sorodnimi dušami iz celega sveta (traja tudi do več mesecev).
Nekdaj krave, sedaj pa tehnične delavnice
Vendar pa Coconat ni samo prostor za klasično »pisarniško« delo, ampak tudi za kreativno fizično ustvarjanje - COCOLAB. V ta namen so preuredili 200 let star skedenj. Kjer so bile prej krave, se sedaj razvijajo prototipi, nastaja pravi pravcati inovacijski kampus. To je samo en primer, kako lahko vas zaživi povsem na novo. Vodje projekta izrazito sodelujejo z domačini, ki lahko uporabljajo prostore praktično zastonj. Zato poleg »obvezne« angleščine lahko slišiš tudi veliko nemščine, tudi tiste iz Berlina.
Coliving center Coconat smo odkrili, ko smo iskali dobre prakse v okviru našega projekta Nomadland, kjer raziskujemo, kako digitalne nomade privabiti na podeželje. Pa vendar se je izkazalo, da je Coconat samo del širšega mozaika projektov. Omeniti velja vsaj 2 mreži, ki nakazujeta na to, kako pomembno je sodelovanje. Prvi je projekt Smart Village, v okviru katerega se združujejo organizacije in naselja na širšem območju, v 4 letih delovanja so zasnovali že 22 projektov, vzpostavili pa so tudi aplikacijo, s katero lahko občani sledijo za novičkami, iščejo dogodke ali pa dobijo obvestilo o odvozu odpadkov. Coconat velja kot eden od središč dogajanja, saj avgusta vsako leto organizirajo festival Fläminger Kreativsause, na katerem se lahko predstavijo kreativni predstavniki na meji med digitalnim in analognim.
Cela zvezna dežela postaja velik inkubator kreativnih projektov
Še bolj zanimiva mreža pa je Zukunfstorte, v okviru katere se združujejo organizacije na območju Brandenburga, ki želijo oživiti zapuščene objekte v prostore za kreativni in kulturni razvoj območja. Tako se Coconatu pridružujejo novi koncepti colivinga, umetniške rezidence in celo kreativne vasi, vsem pa je skupno to, da se nahajajo na podeželju.
Po krajšem 1-tedenskem bivanju sem se odpravil še v Chemnitz, ki bo leta 2025 poleg Nove Gorice nosil zveneči naziv evropska prestolnica kulture. O tem pa več kdaj drugič!
