Minuli konec tedna je v Idriji in na svetovnem spletu v organizaciji Društva Idrija 2020 potekal HeritageHack – hackathon, na katerem so se udeleženci iz vse Slovenije spoprijemali z izzivi dediščinskih organizacij z območja Idrijske in Cerkljanske. Kar 45 tekmovalcev je preko digitalnih orodij intenzivno razmišljalo in načrtovalo, kako osvežiti in obogatiti idrijsko kulturno dediščino. Ideje, ki jih je predstavilo 15 sodelujočih skupin, pa so navdušile tako žirijo kot izzivodajalce, saj nakazujejo nove in obetavne projekte, ki pomenijo povsem nov pogled na idrijsko UNESCO dediščino.
Zgodba o HeritageHacku se je začela že leta 2019, ko so pri Evropski komisiji in Svetu Evrope primer sobivanja idrijske mladine z lokalno kulturno dediščino prepoznali kot primer dobre prakse ter ga v okviru Dnevov evropske dediščine tudi posebej izpostavili in nagradili. Nagrada, ki smo jo prejeli v Strasbourgu, je omogočila izvedbo enega prvih hackathonov v Sloveniji na področju kulturne dediščine.
Uspelo nam je, da je ravno bogata idrijska kulturna dediščina povezala mlade udeležence iz različnih koncev Slovenije, ki so začutili potencial naše doline. Ker pa je bila v ospredju tudi poslovna vzdržnost novih izdelkov in storitev, pa verjamemo, da bo Idrija trajno ostala v njihovem spominu in služila kot navdih za realizacijo poslovne ideje. Uspešna izvedba HeritageHacka je pokazala, da mlade dediščina zanima in da okolje Idrijsko-Cerkljanske na tem področju skriva še ogromno priložnosti.
Izvedba ni bila pod vprašajem
HeritageHack je bil sprva načrtovan v marcu, a je izvedbo v fizični obliki preprečil izbruh epidemije COVID-19. Organizatorji smo se po kratkem premisleku odločili, da se kot eni prvih v Sloveniji soočimo z izzivom organizacije povsem virtualnega hackathona. Prvo srečanje je bilo organizirano že teden dni pred začetkom, ko so se preko spletne platforme Zoom udeleženci spoznavali in oblikovali skupine.
Tekmovalci so dneve do začetka HeritageHacka izkoristili za spletno spoznavanje z dediščino Idrijskega in Cerkljanskega, najbolj zagreti pa so raziskovanje opravili kar na terenu, z obiskom idrijskih znamenitosti. V petek, 29. maja, se je celoten dogodek preselil na platformo Hopin, povsem svežo rešitev za organizacijo večjih konferenc in hackathonov.
Po uvodnem nagovoru predsednika Društva Idrija 2020 Matevža Strausa in predstavitvi izzivov smo spletni dogodek ob sodelovanju Tehnološkega parka Ljubljana ter projekta Interreg Srednja Evropa SACHE odprli tudi za zunanje obiskovalce – skozi okroglo mizo Kako in kje iskati priložnosti v kulturni dediščini? smo z zanimivimi gosti razpravljali o potencialih, ki bi se jih v dediščinskem sektorju še dalo izkoristiti. V pogovoru, ki ga je moderiral soustanovitelj Zavoda ID20 in direktor podjetja Smart Optometry Žan Menart so sodelovali Tina Mentol, mag. etnologije in kult. antropologije, ki uspešno ustvarja pri znamki Slocks in Slovenski Hiši, dr. Aleš Gačnik, predavatelj na Fakulteti za turistične študije Turistica na Univerzi na Primorskem in Tomaž Štoka, koordinator za UNESCO iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Pogovor smo z manjšo skupino predstavnikov dediščinskih institucij v živo predvajali iz strojnice jaška Inzaghi - del UNESCO kulturne dediščine, ki se je za tri dni prelevila v studio prvega hackathona na temo kulturne dediščine.
Izzivi povsem prilagojeni aktualnim razmeram
Organizacije in ustanove, ki delujejo področju kulturne dediščine Idrijsko-Cerkljanske regije, se pri svojih dejavnostih soočajo s številnimi izzivi, s katerimi so se spoprijeliudeleženci v okviru HeritageHacka. Izzive smo v celoti prilagodili trenutnim aktualnim razmeram, ki jih zaznamuje epidemija COVID-19.
V okviru prvega tekmovalnega izziva, kjer so izzivodajalci iskali nove vsebine za dediščinske prostore, so sodelovali Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija (CUDHg) z objektom Topilnice, Mestni muzej Idrija z gradom Gewerkenegg in Zavod ID20 z rudarsko hišo. Pri drugem izzivu pa so aktualni dogodki prišli še bolj v ospredje. Udeleženci so namreč iskali rešitve za dediščinske dogodke v času omejenih fizičnih stikov, ki jih predstavlja epidemija COVID-19. Zavod za turizem Idrija je tako v ospredje postavil Festival idrijske čipke, Občina Cerkno je iskala nove rešitve za Laufarijo, Mladinski center Idrija pa za Praznik idrijskih žlikrofov.
Po petkovi predstavitvi izzivov so predstavniki sodelujočih organizacij v soboto dopoldne odgovarjali na vprašanja skupin, ki so preostanek dneva posvetile intenzivnemu iskanju rešitev in pripravi čimbolj učinkovitih predstavitev pred žirijo. Pri svojem delu pa udeleženci niso bili povsem sami, saj so jim bili za dodatna vprašanja in usmeritve na voljo štirje mentorji, ki so pokrivali različna področja snovanja kakovostnih in vzdržnih idej. Iz Društva Idrija 2020 sta tekmovalce podpirala Matevž Straus in Urban Šlabnik, podjetniški vidik ustvarjanja rešitev pa sta pokrivala Aleš Pevc in Vlado Begović iz Tehnološkega parka Ljubljana.
Inovativno doživetje na gradu Gewerkenegg navdušilo žirijo
Ob zaključku HeritageHacka je pomembno vlogo odigrala strokovna žirija, ki je imela nelahko nalogo, da med 15 idejami izbere najboljši dve. Številni gledalci so napeto nedeljsko dogajanje spremljali tudi v živo.
Pri ocenjevanju idej so žiranti upoštevali tri kriterije – kriterij podjetništva, socialnih inovacij in kulturne dediščine. Žirijo sta poleg Žana Menarta, ki je ocenjeval podjetniško vzdržnost predstavljenih idej, sestavljala še Boštjan Jerman, solastnik podjetja Heba d.o.o. in svetovalec za Slovenijo pri Informacijski službi Združenih narodov na Dunaju (UNIS Vienna), ki je pokrival plat socialnih inovacij, in Nataša Gorenc, koordinatorka Dnevov evropske kulturne dediščine pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je ocenjevala segment varovanja in prezentacije kulturne dediščine.
Po kratkih predstavitvah, kjer so ekipe v treh minutah poskušale čim celoviteje prikazati svoje rešitve, je žirija v nedeljo dopoldne določila zmagovalca.
Prvo mesto je dosegla ekipa, ki so jo sestavljali Petra Peternel, Saša Nemec in Jure Hafnar. Odločili so se za izziv, kako oživiti dvorišče gradu Gewerkenegg. Rešitev »Grajski posebnež, poln skrivnosti in svet doživetij« je navdušila žirijo, saj bodo obiskovalci gradu na podlagi posebnega doživetja stopili v neposreden stik z rudarsko tradicijo mesta. Žirija je ocenila, da je ideja izmed vseh predstavljenih poslovno najbolj vzdržna, da je primerno prilagojena ranljivim skupinam in da v zadostni meri skrbi za ohranjanje vrednot kulturne dediščine. Petra, Jure in Saša so si z domiselno rešitvijo pridobili 1000 € nagrade!
Drugo in tretje mesto sta zasedli rešitvi s področja revitalizacije rudarskih hiš – nagrado v višini 500 € sta si za rešitev »Idrija se misli vsepovsod« prislužili Nina Savič in Danica Sretenović, ki sta žirijo prepričali z uravnoteženim in postopnim pristopom k oživitvi ogrožene stanovanjske dediščine.
Častno tretje mesto so z zasnovo doživljanja rudarskega življenja »Interaktivno doživetje En knap« zasedli Jan Korošec, Jernej Černelč, Viktorija Durković, Tjan Kapitler in Katarina Arzenšek. Najboljše tri ekipe že komaj pričakujemo, da se oglasijo v Idriji, da skupaj pregledamo možnosti realizacije predstavljenih idej v realnem okolju.
Izvedba dogodka ne bi bila mogoča brez partnerjev, ki se jim iskreno zahvaljujemo za sodelovanje:
Svet Evrope, Evropska komisija, Dnevi evropske kulturne dediščine, Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Mestni muzej Idrija, Zavod za turizem Idrija, Občina Cerkno, Občina Idrija, Mladinski center Idrija, Smart Optometry, Tehnološki park Ljubljana, Turizem 4.0 in Arctur.
