Zapisal: Matevž Šlabnik
Z ekipo iz Društva Idrija 2020 smo se pretekle dni mudili na Malti, kjer je potekalo uvodno srečanje projekta COMM.ON Heritage. V sklopu delovnega obiska smo imeli priložnost spoznati izjemno bogastvo malteške dediščine, v kateri se odslikavajo stoletja izmenjevanja različnih kulturnih, jezikovnih in verskih vplivov.
Malto sva Matevž Šlabnik in Drejc Kokošar obiskala v okviru začetnega srečanja projekta Comm.On Heritage, o katerem si lahko več preberete v posebni novički.
Skrivnostne megalitske najdbe
Kronološki sprehod po raznoliki kulturni krajini se začne že daleč v prazgodovinskem obdobju, ko je na Malti in bližnjem otoku Gozu cvetela visoko razvita neolitska kultura, za katero je bilo značilno postavljanje skrivnostnih megalitskih svetišč. Pomemben pomnik te kulture je arheološko najdišče v kraju Tarxien, ki je danes uvrščeno na UNESCO Seznam kulturne dediščine. Ohranjeni templji in spremljajoče slikarsko in kiparsko okrasje pričajo o obrednem žrtvovanju živali in hkrati nakazujejo na najzgodnejše zametke človeške civilizacije v mediteranskem prostoru.
V središču antičnega Mare Nostrum
Malta je bila zaradi svoje strateške lege v osrčju Sredozemlja skozi celotno zgodovino pomembno stičišče različnih civilizacij in kultur. Pomembne trgovske postojanke so na otoku imeli že Feničani, sredi 6. stoletja pr. n. št. pa so nadzor nad Malto prevzeli Kartažani, ki so s svojo prisotnostjo obvladovali obale južnega in zahodnega Mediterana. Rimljani so Malto zasedli v času punskih vojn proti Kartažanom in na otoku pustili pomembne sledi svoje civilizacije. Izjemno zanimiv kulturni spomenik in priljubljena točka številnih obiskovalcev je danes ohranjena rimska hiša – domus romana v mestu Rabat, ki z bogato kiparsko in mozaično opremo opozarja na visok življenjski slog njenih prebivalcev.
Območje današnjega arheološkega parka rimske hiše pa je zanimivo še iz enega vidika – v neposredni bližini so namreč v srednjeveškem obdobju novo otoško prestolnico Mdino zgradili Arabci, ki so na Malto prišli po zatonu rimskega oz. bizantinskega obdobja in s svojo prisotnostjo dodali svoj kamenček v raznolik mozaik malteške kulture.
Valletta – viteška prestolnica Malte
Najmočnejši pečat so Malti vtisnili vitezi iz reda sv. Janeza, ki po otoku še danes nosijo svoje ime – Malteški viteški red. Po tem, ko so bili zaradi zmag sultana Saladina prisiljeni zapustiti Jeruzalem, kjer so v času križarskih vojn skrbeli za zdravstveno oskrbo krščanskih romarjev in trgovcev, so vitezi svoj sedež preselili na otok Rodos, od koder pa so se bili ponovno primorani umakniti zaradi turškega pritiska. Končno jim je leta 1530 cesar Karel V. v trajno last izročil otoka Malto in Gozo, kjer so vitezi ostali vse do konca 18. stoletja.
V čas viteške prisotnosti na otoku sega tudi gradnja nove prestolnice Vallette, ki je bila zgrajena po letu 1565, ko so malteški vitezi pod vodstvom Jeana de Valletta odločilno odbili silovit turški napad. Mesto je bilo zgrajeno po najsodobnejših standardih urbanističnega načrtovanja, saj se striktno drži mrežaste razporeditve ulic. Valletta je do danes ohranila mogočno obzidje, ki ga obdajajo številne utrdbe, mesto pa je tudi prava zakladnica manieristične in baročne sakralne arhitekture. Malteški viteški red je oblast nad otokom ohranjal vse do Napoleonove zasedbe konec 18. stoletja – leta 1800 so Francoze pregnali Britanci, Malta pa je za več kot stoletje in pol postala del britanskega kolonialnega imperija.
Britansko obarvano 19. in 20. stoletje
Britanski vpliv je na Malti zelo močno čutiti še danes, saj se je iz 19. in 20. stoletja ohranilo veliko število arhitekturnih spomenikov, hkrati pa angleščina še vedno služi kot uradni jezik. Britanska kultura je prisotna tudi drugod – Maltežani denimo vozijo po desni, na ulicah pa so prisotne značilne rdeče telefonske govorilnice.
Malta je izjemno pomembno vlogo odigrala tudi v času druge svetovne vojne, saj je otok pod britanskim nadzorom služil kot izhodišče za vodenje vojaških operacij proti silam osi – prav zaradi tega je bila Malta med leti 1940 in 1942 tarča silovitega zračnega in pomorskega obleganja italijanskih in nemških sil, ki so nekdaj idiličen sredozemski otok v nekaj mesecih spremenile v eno najbolj bombardiranih območij v zgodovini.
Da bi se britanska garnizija ob podpori lokalnega prebivalstva lažje upirala obleganju otoka tik ob južni obali Sicilije, so se zavezniški vojaški inženirci poslužili podzemnega sistema utrdb malteških vitezov iz 16. in 17. stoletja ter si v globinah pod glavnim mestom ustvarili varno zavetje pred bombniki sil osi. Poleg vodnih zbiralnikov in prostorov za spanje so Britanci v podzemni utrdbi uredili še poveljniško sobo z dobrimi komunikacijskimi povezavami do razglednih točk po otoku, prek katerih so lahko učinkovito spremljali prihajajoča sovražnikova letala in vodili protiletalsko obrambo, ki je bila ključna ohranitev britanskega nadzora nad Malto. V času hladne vojne so v podzemnem sistemu svoje prostore uredile obveščevalne enote NATO, ki so s strateškega položaja vse do leta 1977 zbirale podatke o premikih oboroženih sil vzhodnega bloka v mediteranskem prostoru. Danes je kompleks utrdb izjemno priljubljena točka med obiskovalci Malte.
Članek je nastal v okviru evropskega projekta Comm.On Heritage: Community Manager for Inclusive Development of Vulnerable Areas based On Heritage, ki je sofinanciran v okviru projekta Erasmus+.
