V drugi epizodi našega podcasta Odstrta dediščina, v katerem se z gosti pogovarjamo o potencialih kulturne dediščine, smo tokrat gostili arhitektko Marušo Zorec, profesorico na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo in vodjo biroja ARREA arhitektura. Sodelovala je pri več pomembnih projektih prenov stavb z izjemno kulturno vrednostjo. Med drugim je za prenovo Grajske pristave v Ormožu skupaj s kolegi prejela nagrado Prešernovega sklada, z mednarodno nagrado Piranesi pa je bila nagrajena za prenovo Plečnikove hiše v Trnovem.
V podcastu, ki ga vodita Matevž Šlabnik in Urša Mihevc, je Maruša Zorec izpostavila pomen prenove starih stavb, ki so »stik s preteklostjo in so naše korenine.« Velik poudarek tako daje pomenu dialoga starega in novega.
Foto: www.arrea.si
Pomanjkanje denarja zaznamuje slovensko stavbno dediščino
Arhitektka Maruša Zorec je izpostavila že dobro znan problem, ko za prenovo stavbne dediščine v Sloveniji še zdaleč ni na voljo dovolj denarja. Skorajda namreč ni vzvodov za sofinanciranje prenove kulturne dediščine, kar se nato velikokrat konča s propadajočo stavbo, ki ničemur ne služi. Sicer pa izpostavlja zelo dobro strokovno delo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je pri njenih dosedanjih projektih zelo dobro sodeloval.
»Za spomenike v državni lasti je država v zadnjih dveh letih namenila en milijon evrov. Švedska je na drugi strani v lanskem letu namenila kar 1 milijardo evrov.«
V podcastu prisluhnite tudi, kaj je potrebno, da stavbe po obnovi zaživijo, ter zakaj nam je sosednja država, Hrvaška, na tem področju lahko v zgled. Epizodi pa lahko prisluhnete tudi na vašem najljubšem odjemalcu podcastov.
Podcast je nastal v okviru Erasmus+ projekta COMM.ON HERITAGE. Community Manager for Inclusive Development of Vulnerable Areas based On Heritage. Več o projektu
Avtor naslovne fotografije: Peter Korošec
