V Zavodu ID20 začenjamo z rednim podcastom Odstrta dediščina, kjer bomo z zanimivimi gosti razmišljali o potencialih kulturne dediščine. Vsak začetek meseca bomo postregli z novo oddajo, skozi katero vas bosta vodila Matevž Šlabnik in Urša Mihevc. V prvo oddajo našega podcasta smo povabili Marjutko Hafner, direktorico Urada za UNESCO in generalno sekretarko Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, eno največjih poznavalk področja UNESCO dediščine v Sloveniji.
S pomočjo podcasta Odstrta dediščina odpiramo teme, ki so v skladu z našim geslom: Dediščino popeljemo korak dlje! Želimo namreč, da dediščino ne povezujete samo z muzeji, ampak tudi z vašim vsakdanjim življenjem, hkrati pa naj predstavlja navdih za ustvarjanje in nove, izvirne ideje, ki obogatijo lokalno skupnost. V vsakem 20-minutnem delu bomo razmišljali o novih, svežih pogledih na dediščino, v ospredju pa bo lokalno okolje Idrijsko-Cerkljanske, ki je tudi sicer v ospredju našega delovanja.
UNESCO: priložnost ali breme?
V prvi oddaji smo govorili z eno največjih poznavalk UNESCO dediščine v Sloveniji, Marjutko Hafner, direktorico Urada za UNESCO in generalno sekretarko Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. V ospredju so bile aktualne teme – dotaknili smo se UNESCO dediščine, pogledali, kako je na dediščinski sektor vplivala pandemija COVID-19 in spregovorili o izzivih, ki čakajo področje v prihodnosti.
Osrednja nit oddaje so seveda izzivi za dediščino v času COVID-19 epidemije oz. krize. Po eni strani smo v medijih zasledili poročila o čisti vodi v Benetkah in svežem zraku v Indiji, kjer se jim je po dolgem času odprl pogled na Himalajo, po drugi strani pa so muzeji in druge dediščinske ustanove v tem času izgubile veliko večino obiskovalcev. Z Marjutko Hafner smo tako ugotavljali, kakšne so rešitve za dediščine v času upada obiska: »Če pogledamo na primeru slovenskih enot UNESCO, vidimo, da smo relativno slabo pripravljeni na digitalizacijo. Po drugi strani pa so imele nekatere svetovne destinacije odlično pripravljene virtualne oglede, kar je hkrati tudi prednost za same znamenitosti, saj jih s tem ne ogrožamo zaradi prekomernega obiska.«
Hafnerjeva se zaveda, da je potrebno gledati tudi tržne prihodke znamenitosti, saj država ne more financirati v celoti vseh znamenitosti. »Destinacije na UNESCO seznamih, geoparki in biosferna območja se ves čas soočajo z dilemo, kako obiskovalce regulirati, kako povečati odgovoren turizem. Odgovornost je seveda na obeh straneh, na strani turistične ponudbe, spoštljivi pa bi morali biti tudi turisti in na primeren način obiskovati in "uživati" to dediščino.«
»Grožnja je tudi v tem, da se lahko dediščina preveč komercializira. Take stvari, kot so npr. klekljanje ali kurentovanje, lahko zaradi povečanega zanimanja izgubljajo svojo avtentičnost.«
Vabljeni, da v celoti prisluhnete podcastu v spodnjem predvajalniku. V oddaji smo govorili tudi o tem, kako lahko dediščina pomaga pri zmanjšanju brezposelnosti v lokalnem okolju in o pasteh vseprisotnih promocijskih filmov ter množične komercializacije dediščine. Hkrati pa vas vabimo, da se na podcast naročite v okviru vašega najljubšega odjemalca (Google Podcast, Apple Podcast …) in ste redno obveščeni o vsaki novi epizodi!
Članek je nastal v okviru evropskega projekta Comm.On Heritage: Community Manager for Inclusive Development of Vulnerable Areas based On Heritage, ki je sofinanciran v okviru projekta Erasmus+.
