Dijaki 2. letnika Gimnazije Jurija Vege Idrija so na posebnem naravoslovno-kulturnem dnevu spoznavali, kako sta okolje in družba zaznamovala razvoj idrijske rudarske hiše. V okviru projekta Idrijska rudarska hiša – šola trajnostnega stavbarstva, ki ga sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor, smo namreč v Društvu Idrija 2020 v sodelovanju z Gimnazijo Jurija Vege Idrija pripravili delavnice, kjer so dijaki interdisciplinarno odkrivali dediščino idrijskih rudarskih hiš.
Dan smo pričeli z Uvodom v 500-letni preplet idrijske UNESCO dediščine, ki sta ga pripravila Drejc Kokošar in Matevž Straus. Tako so dijaki spoznali glavne prelomnice v zgodovini Idrije, ki so vplivale na poselitev Idrije, ter nekdanji pomen živega srebra za svetovno ekonomijo. Okolje je igralo pomembno vlogo pri izbiri materialov – graditelji so namreč izbirali izključno materiale, ki so jih lahko našli v neposredni okolici – les, kamen in apno.
Spoznavanje Idrije na vodenem ogledu in sociološki delavnici
Nato so se dijaki razporedili – z Matevžem Strausom so odkrivali sociološko podobo Idrije in razmišljali, kakšen je bil odnos med rudarji in samim rudnikom. Drug del dijakov pa je odšel z Drejcem Kokošarjem na sprehod po Idriji, kjer so odkrivali še preostale rudarske hiše v Idriji ter ugotavljali, kako se je Idrija spreminjala skozi zgodovino. Tako so nekatere predele Idrije spoznali s popolnoma drugačnega zornega kota, kot so jih poznali do sedaj.
Vita Čar, dijakinja 2.b: »Zanimiv se mi je zdel ogled mesta Idrija, saj sem, čeprav živim tu že 16 let, nekatere stvari prvič slišala in videla. Tako sem spoznala, da je kraj, v katerem živim, res poseben in nam po koščkih razkriva bogato kulturno dediščino.«
Raznolike delavnice pritegnile dijake
Po malici pa so se dijaki razporedili na 4 različne delavnice – arhitekturno, matematično-geografsko, fotografsko in delavnico apnenih ometov. Na arhitekturni je Nina Savič iz KD prostoRož s pomočjo družabne igre Mestni vizionar dijake spodbudila k razmišljanju o svojem okolju in rešitvah, ki jih lahko v njem oblikujejo. V prijetnem okolju cerkvice sv. Trojice tako v ospredju ni bila samo rudarska hiša, marveč tudi drugi prostori, za katere so dijaki menili, da si zaslužijo drugačne vsebine (npr. park Mejca).
Jure Čibej, dijak 2.b je tako pokomentiral izvedbo: »Arhitekturna delavnica me je navdušila, saj je spodbudila, da sem dobil uvid v popolnoma drugačen način razmišljanja in opazovanja.«]
Matematično-geografska delavnica je potekala v ambientu muzejske rudarske hiše Kos, dijake pa je še posebej motiviral Pavle Pivk, ki je duhovito predstavil nekdanje življenje v tipični idrijski rudarski hiši v mestnem predelu Pront. Dijaki so nato s profesorico na Gimnaziji Jurija Vege Idrija, Tatjano Pivk, ugotavljali, da so idrijske strme strehe odlične za uporabo kotnih funkcij. Spoznavali so tudi razlike med vipavsko in idrijsko rudarsko hišo, ki izvirajo med drugim tudi iz geografske lege, predvsem iz količine snežnih padavin (naklon strehe).
Lovro Vehar Menegatti, dijak 2.b: »Glede na to, da ne prihajam iz Idrije, je bilo skoraj vse, kar sem izvedel, povsem novo. Navdušila pa me je tudi delavnica, ki se je izvajala prav v eni izmed rudarskih hiš.«
V januarju tudi fotografska razstava
Na fotografski delavnici, ki jo je vodil Nejc Menard, so se dijaki odpravili tudi v nekatere rudarske hiše v predelu Zaspana grapa, kjer so iskali zanimive detajle tako v notranjosti hiše kot v zunanji okolici. Najboljše fotografije bomo predstavili tudi v okviru fotografske razstave, ki bo na voljo za ogled predvidoma v januarju 2021. Zanimivo pa je bilo tudi na delavnici apnenih ometov, ki je potekala v organizaciji Šole prenove. Maja Štembal Capuder, profesorica na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli Ljubljana, je dijakom najprej predstavila zgodovino uporabe apna v gradbeništvu. Na praktičnem delu delavnice pa so se dijaki pod mentorstvom restavratorja Tomaža Furlana in predstavnikov podjetja Röfix preizkusili v nanosu apnenega ometa in oblikovanju štukaturnega stavbnega okrasja.
Verjamemo, da dijaki po petkovih delavnicah bistveno bolj poznajo Idrijo, predvsem njeno stavbno dediščino. S takimi dogodki želimo spodbuditi tako dijake kot druge prebivalce Idrije, da rudarske hiše ne predstavljajo samo preteklosti, marveč so lahko tudi zakladnica znanj za prihodnost. Zahvaljujemo se Gimnaziji Jurija Vege Idrija in Mestnemu muzeju Idrija, ki sta pomagala pri izvedbi dogodka.
Delavnice so potekale v okviru projekta "Idrijska rudarska hiša - šola trajnostnega stavbarstva", ki ga je finančno podprlo Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije.
