Sankt Peterburg: rusko okno na Zahod

Več kot 5-milijonsko mesto ob Finskem zalivu se ponaša s pestro preteklostjo in izjemno bogato kulturno dediščino, ki je neločljivo povezana z nekaterimi ključnimi trenutki ruske zgodovine. Sankt Peterburg smo obiskali v okviru mednarodnega seminarja na temo spominjanja druge svetovne vojne, ki je potekal med 13. in 18. decembrom 2021. Skuapj z okrog 40 udeleženci iz različnih držav Evrope in Srednje Azije smo v Društvu Idrija 2020 ob intenzivnem delu našli nekaj časa tudi za raziskovanje velemesta ob reki Nevi, ki navdušuje s svojo bogato kulturno dediščino.

Sivino zimskega Sankt Peterburga poživljajo pozlačene kupole katedral sv. Nikolaja in sv. Izaka. V ozadju se onkraj Neve svetlika 123 m visok stolp katedrale sv. Petra in Pavla.

Prestolnica carjev in žarišče revolucije

Ustanovitev Sankt Peterburga je neločljivo povezana z oblikovanjem Ruskega imperija, ki se je po zmagi nad Švedsko leta 1703 pričel razvijati v eno najpomembnejših in največjih svetovnih velesil. Da bi vzpenjajočemu imperiju postavil primerno prestolnico, se je car Peter Veliki odločil ob izlivu Neve v Finski zaliv oblikovati sodobno mesto, ki se bo arhitekturno zgledovalo po sodobnih evropskih urbanih središčih. Nova ruska prestolnica je v nizozemsko-nemškem slogu dobila ime po sv. Petru – Sankt Petersburg. V naslednjih dveh stoletjih so na prej močvirnatem območju zrasle številne palače in katedrale ter oblikovale bleščečo prestolnico vladajoče dinastije Romanov.

ID20 tudi pred Zimsko palačo, danes sedežem svetovno znanega muzeja Ermitaž.

A kolikor je bilo mesto z neštetimi katedralami in palačami simbol blišča, tako so na drugi strani posamezna območja slovela po skrajni bedi in mizernih bivanjskih razmerah, ki so jih poosebljale revne četrti okrog Senenega trga. To je bil kraj osiromašenih uradnikov iz Gogoljevega Plašča ter študentov iz Dostojevskega Zločina in kazni, tukaj so se rojevale številne revolucije in izvajali atentati na predstavnike vladarske dinastije. In končno je bil Sankt Peterburg – takrat že preimenovan v Petrograd –, novembra 1917 prizorišče boljševistične revolucije, ki je za vedno spremenila tok zgodovine območja med Evropo in Azijo. Mesto se je leta 1924 preimenovalo v Leningrad in čeprav je izgubilo status glavnega mesta, je tudi v novih okoliščinah Sovjetske zveze zavzemalo vidno mesto.

Strel z ladje Aurora je naznanil pričetek oktobrske revolucije.

872 dni obleganja Leningrada

Prav z Leningradom je povezana še ena prelomna točka v ruski zgodovini. Leta 1941 se je namreč po napadu nacistične Nemčije na Sovjetsko zvezo začela vojaška blokada mesta, ki jo je nemška vojska z namenom izstradanja prebivalstva vzpostavila ob pomoči nekaterih prijateljskih držav (npr. Italije, Španije in Finske). V smrtonosnem obroču se je znašlo več milijonov prebivalcev, ki so jih oskrbovali le preko nezanesljive oskrbovalne poti. Do januarja 1944, ko je Rdeča armada prekinila obleganje, je zaradi hude lakote in težkih bojev v Leningradu umrlo okrog milijon in pol ljudi.

Številni muzeji so posvečeni obdobju druge svetovne vojne in smrtonosnemu obleganju.

Sodobno evropsko velemesto

Kljub vsem pretresom v zgodovini se je Sankt Peterburg do danes ohranil kot ena pomembnejših evropskih prestolnic. Je kulturno in znanstveno središče Rusije, kjer ob številnih znamenitostih pomembno vlogo igra tudi turizem. Z okrog 5.4 milijoni prebivalcev velja za drugo največje mesto v Rusiji, kjer se nahajajo posamezne osrednje državne institucije in nekateri stebri ruskega gospodarstva – v stolpu Lahta, ki je s 462 m najvišja zgradba v Evropi, denimo domuje naftni velikan Gazprom.

Najvišja zgradba v Evropi – stolp Lahta.