Medtem ko v obdobju gospodarske rasti po celi Sloveniji rastejo (velikokrat vsiljive) novogradnje, pa žal pozabljamo na številne propadajoče stare hiše, ki obupano kličejo na pomoč. Pri društvu Idrija 2020 smo v preteklem letu s projektom PIRH — prenove idrijskih rudarskih hiš pokazali, da tradicionalna stanovanjska arhitektura v Idriji nosi velik potencial za prihodnost. Na lanskoletno delo se navezuje projekt Stavbna dediščina - priložnost za inovacije, ki ga ob podpori Ministrstva za okolje in prostor RS izvajamo v Mesecu prostora 2019.
V Idriji in bližnji okolici opazujemo številne rudarske hiše, ki so bile grajene v duhu trajnostnega razvoja, iz domačih materialov in narejene z žal že pozabljenim obrtniškim znanjem domačih mojstrov. Še nekaj desetletij nazaj je bila Idrija polna rudarskih hiš, ki so omogočale življenje številnim rudarskim družinam. Pod eno streho se je v večstanovanjskih hišah z večstoletno zgodovino trlo tudi po več kot 30 ljudi, ki so živeli v simbiozi z naravnimi materiali — lesom, apnom in kamnom. Izoblikoval se je značilni arhitekturni stil, ki je zaznamoval Idrijo. Utrditi želimo zavest o pomenu trajnostne gradnje, ki ob spoštovanju prvin dediščine pomembno pripomore k manjšemu obremenjevanju okolja in ohranjanju avtohtone krajine.
Čeprav so bile idrijske rudarske hiše precej časa pozabljene, se jih je ohranilo presenetljivo veliko. Več kot sto jih je še med nami — več kot sto priložnosti za ureditev tradicionalnih rudarskih domovanj v privlačna in udobna stanovanja 21. stoletja. V preteklem letu smo pripravili katalog ukrepov, kako prenoviti idrijsko rudarsko hišo, številni obiskovalci na zaključnem dogodku pa so bila dobra napotnica za naprej.
V septembru in oktobru nadaljujemo zastavljeno delo s projektom Stavbna dediščina — priložnost za inovacije, v okviru katerega bomo ob finančni podpori Ministrstva za okolje in prostor trem izbranim lastnikom rudarskih hiš v sodelovanju s priznanimi strokovnjaki s področja arhitekture in gradbeništva ponudili brezplačna javna svetovanja o možnostih izboljšav starejših stavb, ob koncu projekta pa pripravili zgibanko o možnostih financiranja obnov stavb za lastnike.
Svetovanja so za lastnike zelo pomembna. Idrijske rudarske hiše s svojo leseno strukturo, ki je stara tudi nekaj stoletij, lastnikom pomenijo izziv, za katerega ne zadošča običajno gradbeniško znanje. Z veseljem smo ugotovili, da kar nekaj lastnikov želi starim rudarskih hišam nadeti novo “obleko” in jih tako popeljati v 21. stoletje.
Veseli nas, da bodo pri ogledih hiš in svetovanju sodelovali tudi vrhunski strokovnjaki s področja gradbeništva. S Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani bosta na posvetovanjih sodelovala doc. dr. Mateja Dovjak, strokovnjakinja s področja načrtovanja udobnih in energijsko učinkovitih stavb, ter prof. dr. Aleš Krainer, ki je odličen poznavalec nizkoenergijskega stavbarstva in konstrukcijskih elementov. Strokovno pomoč bo ponudil tudi Robert Pangršič iz podjetja P.Studio popisi, kjer imajo dolgoletne izkušnje z izvajanjem gradbenih popisov in ocen investicij spomeniško zaščitenih objektov. Lastnikom pa bodo zagotovo pomembna tudi mnenja arhitektov. S KD Prostorož in Kombinat arhitekti iz Ljubljane smo sodelovali že v preteklem letu, svetovalnemu odboru pa se pridružuje tudi izkušeni idrijski arhitekt Cveto Koder.
Rezultate z ogledov treh izbranih idrijskih rudarskih hiš bomo sproti predstavljali na javnih dogodkih, kjer bomo skupaj s strokovnjaki razpravljali o možnih rešitvah za težave, s katerimi se srečujejo lastniki dediščinskih hiš.
S projektom želimo spodbuditi razmislek o prostoru, v katerem živimo. Hiše na Idrijskem so bile v preteklosti tako materialno kot tudi konstrukcijsko povezane z okoljem, v katerem so bile zgrajene.
Skozi projektne aktivnosti želimo naglasiti tudi strah, da je obnova ob upoštevanju dediščine zelo draga in da za to področje denarne podpore ne obstajajo. S pregledom obstoječih finančnih podpor za prenovo starejših stavb in s predstavitvijo možnosti financiranja želimo lastnike spodbuditi k trajnostnim in dediščinskim prvinam prijaznim prenovam. Veseli nas, da se je dejavnostim tudi v letošnjem letu pridružil javni sklad Eko sklad, ki bo pomagal z nasveti, kako priti do (ne)povratnih spodbud pri obnovi stanovanjske hiše.
Dogodki v sklopu projekta “Stavbna dediščina — priložnost za inovacije”:
26. september 2019: Idrijska rudarska hiša — izzivi lesene gradnje
18.00 | Pritličje Magazina, Trg sv. Ahacija 4, Idrija;
8. oktober 2019: Idrijska rudarska hiša — funkcionalna rešitev
18.00 | Strojnica jaška Inzaghi, Vodnikova 3, Idrija;
23. oktober 2019: Idrijska rudarska hiša kot poslovna priložnost
18.00 | Strojnica jaška Inzaghi, Vodnikova 3, Idrija.
Z veseljem vam bomo odgovorili še na kakšno vprašanje glede projekta. Če želite več informacij o projektu in idrijski rudarski hiši, trajnostnemu tipu gradnje na področju Idrije, nas lahko kontaktirate na matevz.slabnik@idrija2020.si ali pa pokličite na telefonsko številko 031 779 668 (Matevž Šlabnik).
Projekt financira:
