Kulturna dediščina še zdaleč ni samo nekaj, kar bi nas spominjalo na preteklost. Poleg vezi z našimi predniki je tako odlična priložnost za razvoj družbe kot tudi za poslovno pot. V Zavodu ID20 sodelujemo kar pri nekaj projektih, ki prepletajo posel z dediščino. Tokrat predstavljamo Praznik idrijskih žlikrofov, ki se je v slabem desetletju razvil v eno vodilnih gastronomskih prireditev v Sloveniji.
V zadnjih letih se tudi v Sloveniji krepi zavedanje o pomenu kulturne dediščine. To poteka vzporedno z razvojem turistične ponudbe in predvsem povpraševanja. Kljub temu, da je leto 2020 pomembno zaznamovala epidemija COVID-19, pa se zaenkrat poslovno zanimanje na področju kulturne dediščine samo še povečuje. Marsikdo ob omembi kulturne dediščine pomisli predvsem na muzeje in spomenike, vendar to še zdaleč ni vse. Dediščina je namreč tisto, kar povezuje neko skupnost in poleg spomina na preteklost marsikaj pove tudi o pokrajini, zemlji in podnebju. Številna znanja in spretnosti se žal izgubljajo, vendar pa z malo merico ustvarjalnosti veščine lahko ponovno zaživijo v novi podobi.
Rudarji iz Transilvanije skuhajo prve žlikrofe
Ko se je leta 1814 v idrijsko dolino iz oddaljene Transilvanije ponovno preselila rudarska družina Wernberger, si verjetno še zdaleč ni predstavljala, kako bo zaznamovala kulinarično podobo Idrije z okolico. Kot nekakšen »zadnji krik mode« so namreč v Idrijo prinesli polnjene testenine, ki so se postopoma razvili v sedanje idrijske žlikrofe.
Leta 2002 so idrijski žlikrofi postali zaščiteni in dobili certifikat zajamčena tradicionalna posebnost. Tako se ohranja receptura, ki so jo tekom zadnjih dveh stoletij razvili idrijske kuharice in kuharji. Ker se je zanimanje za idrijske žlikrofe krepilo, je Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija (ICRA) leta 2012 prvič organizirala Praznik idrijskih žlikrofov, ki je v ospredje postavil to svojevrstno idrijsko specialiteto.
Jed z domačega vrta
Nekaj let kasneje, natančneje leta 2017, je organizacijo že dobro uveljavljenega festivala prevzel Mladinski center Idrija. Organizatorji so postavili v ospredje predvsem ekološki vidik idrijskih žlikrofov. Ne smemo pozabiti, da je ta prvovrstna idrijska kulinarična posebnost nastala iz povsem lokalnih sestavin. Rudarske družine so uporabile tisto, kar so dobile okrog svoje hiše ali pri najbližjih kmetih. Zaradi težkih razmer so se zanašali predvsem na svoja znanja in veščine ter iz skromnih razmer skušali iztisniti največ.
Lokalna skupnost kot gonilo festivala
Že na začetku smo omenili, da moramo pri misli na kulturno dediščino veliko pozornost nameniti tudi vključevanju skupnosti. Veliko pozornost namenjamo temu, da razvoj dogodka vključuje lokalne ponudnike. Praznik idrijskih žlikrofov je prejemnik certifikata Idrija izbrano, kolektivne blagovne znamke, ki bila ustanovljena z namenom povezovanja lokalnih ponudnikov in skupnega predstavljanja široke palete kakovostnih izdelkov, pridelkov in storitev Idrijskega. Festival tako ne združuje samo ponudnikov idrijskih žlikrofov, ampak tudi pridelovalce, ponudnike rokodelskih storitev in ostalih panog, ki v ospredje postavljajo kulturno dediščino. Ti se predstavljajo na posebni tržnici, ravno zgodbe, ki prepletajo lokalno skupnost in večstoletne veščine, pa so v zadnjih letih privabile številne obiskovalce.
Lokalni prebivalci so bili v zadnjih letih na več različnih načinov vključeni v zgodbo Praznika idrijskih žlikrofov. Delavnice so pomembne za animacijo tako otrok kot odraslih, po prireditvenem prostoru obiskovalce usmerjajo lokalni informatorji z bogatim znanjem o idrijski kulturni dediščini, lokalne lovske družine pa sodelujejo v kuharskem tekmovanju Jagerchef za najboljšo divjačinsko bakalco.
Globalni pomen idrijskih žlikrofov
Že sami idrijski žlikrofi pa s svojo zgodbo o družini Wernberger ponujajo odlično priložnost za mednarodno povezovanje. Sorodnike idrijskih žlikrofov namreč najdemo v Alpah, Karpatih in drugje po Evropi ter svetu. Vsako leto se tako predstavljajo ponudniki iz drugih krajev, ki tako festivalu dajejo evropsko, globalno zgodbo. Praznik idrijskih žlikrofov tako predstavlja velik potencial pri povezovanju ponudnikov idrijskih žlikrofov ter ostalih Idrijčanov s prebivalci drugih krajev po Evropi s podobno zgodbo. Kulturna dediščina se je namreč vedno razvijala tudi zaradi vplivov od drugod – tako je družina Wernberger na začetku 19. stoletja Idrijčanom pokazala, kako lahko iz preprostih lokalnih sestavin ustvarijo prefinjeno jed.
Praznik idrijskih žlikrofov predstavlja uspešno poslovno zgodbo, ki poleg pozitivnega finančnega rezultata velik poudarek daje predvsem skupnosti. Dolgoročno tak festival namreč ne more biti uspešen, če ga domači ponudniki ne prepoznajo kot svojega. To pa velja tudi za domače obiskovalce – kljub močnemu porastu prebivalcev iz drugih krajev Slovenije in iz tujine domači obiskovalci še vedno prevladujejo, k čemur jih organizatorji spodbujajo z novimi, inovativnimi omakami, ki vedno bolj vsebujejo tudi domače sestavine. Letos je festival obiskal tudi predsednik države, Borut Pahor, kar je še poudarilo pomen festivala za širšo gastronomsko slovensko zgodbo.
Članek je nastal v sklopu projekta Kulturna dediščina kot poslovna priložnost.