V sklopu priprav na dogodek Tuhtejne, ki bo 26. marca združil društva in aktiviste v razmišljanju o prihodnosti posameznih lokacij v idrijski občini, predstavljamo enega izmed 4 »placev« - Balinplac v Gasi. Območje tokrat predstavljamo skozi 5 zgodb, ki so ta "plac" ob potoku Nikova zaznamovale skozi zgodovino in pustile pečat do današnjih dni.
1. Začetki Idrije
Idrija je v svetu poznana kot eno največjih nahajališč živosrebrove rude, kjer se je skozi stoletja razvil izjemno pomemben in tehnično vedno vrhunsko dovršen rudnik. Skupaj z rudnikom, ki se je pričel razraščati v podzemlju, pa je na površju raslo tudi rudarsko naselje. Prvi rudarji so se v idrijsko kotlino začeli priseljevati že hitro po Škafarjevem odkritju rude leta 1490 in si na območjih, ki jih ni uporabljal rudnik, pričeli postavljati preproste koče iz brun. Prva skromna rudarska bivališča so se pojavila ravno v predelu okrog današnje Rožne ulice na levem bregu potoka Nikova. Idrija je vsaj v prvih letih imela vsekakor zelo pionirski videz – preproste lesene brunarice rudarjev, številni jaški in dnevni kopi, žgalniška območja in kupi jalovine so zapolnjevali mestno veduto. Kdo ve, morda se je ravno zaradi prvih rudarskih domovanj postavljenih na tem območju za ta predel ohranilo nemško ime za uličico – Gasa.
2. Rudarske hiše
Gasa je bila nekoč – tako kot drugi idrijski predeli, polna slikovitih starih hiš, ki so odsevale nekdanji rudarski značaj mesta. Zelo zanimiv primer stare ljudske arhitekture je bila Šepetavčeva hiša, ki je spadala med obrtniške rudarske hiše, kar je pomenilo, da so v njej poleg stanovanj v različnih obdobjih svoj prostor našle tudi strojarska, čevljarska in mizarska delavnica. Hiša je bila zgrajena že pred letom 1776 in je vse do odstranitve okrog leta 1979 pričala o dobri obstojnosti pretežno lesenih idrijskih hiš.
Za stanovalce Pivkove hiše, imenovane tudi Pri Marjanci, lahko rečemo, da niso imeli pretirane sreče. Hiša je bila namreč poškodovana že v času prve svetovne vojne (na sliki), ko so italijanski zrakoplovi leta 1917 na Idrijo odvrgli kar petdeset bomb. Hišo so kasneje pokrpali, a je bila za hišo spomladi leta 1945 znova usoden zračni napad, tokrat zavezniškega letalstva. Poškodovano hišo, v kateri je v medvojnem času delovala tudi ena od mnogih idrijskih gostiln, je rudnik kmalu po raketiranju podrl.
3. Gostišče Soča
Sestavni del Gase je še danes t. i. Soča. Gostilna je na tem mestu v starejši hiši obratovala že v času pred prvo svetovno vojno pod imenom Pri Štravsu, kasneje pa je ime prevzela po lastniku, idrijskemu županu Josipu Šepetavcu. Hiša je leta 1923 pogorela, na njenem mestu pa so zgradili hotel Soča – italijansko, Albergo Isonzo. Po drugi svetovni vojni je zraven gostišča stala avtobusna postaja, za hišo pa je delovalo balinišče. Še v 90-ih je bil kraj priljubljeno zbirališče z urejenim vrtom, živo glasbo in jedmi z žara.
Po številčnih idrijskih gostilnah je bilo vedno najbolj živahno ob plačilnih dnevih, ko se je po mnogoštevilnih gostilnah stočilo velike količine vina, predvsem vipavskega, saj so bili idrijski knapi znani kot njegovi najzvestejši porabniki. Gostišče Soča, ki je obratovalo še v 90. letih prejšnjega stoletja, ni bilo nobena izjema. O naporih knapa Poldeta govori spodnja zgodba:
V Idari je blo 36 aštari. Zej si pa kar mislte, kolk se ga je žlampalu. Mažakar je biv že skuorej kronik. Žjena mu je rjekla: »Zej, ča naš bajhnu pit, bava midva nekej muogla ukrent!« Je reku: »Žjena, dans bam pa paršu čist trezn.« In res. Mim vsake aštarije, ka je šav, je biv skoz bel mokar ad sil, pa je zdaržev. Že garvan je šav, mim Nebes, pa je le še zdaržev, mim ta zadne aštarije, pa je le še zdaržev. Ka je paršu pred bajta, se je pa addahnu. Je reku: »Polde, zdržev si! Ta buot s ga pa zaslužu dva deci. Hajd nazaj!«
(Lidije Kleindienst: Bam knapa vzela, bam zmeraj vesela)
4. Balinišče
Balinanje ima v Idriji dolgo tradicijo. Eno najbolj priljubljenih točk idrijskih balinarjev je pred ureditvijo balinišča na Prejnuti in sodobne balinarske steze pri Likarci predstavljalo balinišče za Sočo v današnji Rožni ulici, kjer so se pod okriljem Balinarskega kluba Škafar odvijala celo mednarodna tekmovanja! Otvoritev dvosteznega balinišča je 29. septembra leta 1979 sovpadala s praznovanjem takratnega občinskega praznika, balinišče pa je ostalo priljubljeno zbirališče še kar nekaj let v novo tisočletje.
5. Žepni park
Čeprav je balinplac opuščen sameval kar nekaj let in je območje v tem času prerasla svojevrstna urbana džungla, je v letu 2021 na pobudo skupine zagnanih Idrijčanov dobil povsem novo podobo. Gosto grmičevje, ki si je utrlo pot skozi nekdanje balinarske steze je bilo odstranjeno, kot svojevrsten spomenik prejšnjega stanja pa so pobudniki prenove ohranili nekaj najmočnejših dreves, ki bodo v poletnih mesecih nudili prepotrebno senco vsem uporabnikom novo postavljenih klopic v parku. Preurejeno območje so kot prikladno igrišče že posvojili otroci iz bližnjih blokov, dodatne vsebine, primerne za novi mestni žepni park pa bodo predmet »tuhtejna«, 26. marca 2022. Celotno zgodbo o tem, kako se je iz balinplaca razvil novi mestni žepni park pa si lahko podrobneje preberete v aktualni številki revije TBI.
Tuhtajmo skupaj
Poznate še kakšno zgodbo ali pa imate ideje, kako bi lahko balinplac zaživel še z novimi vsebinami? Številne zgodbe tega zanimivega predela Idrije bodo v ospredju na dogodku Tuhtejne, kjer bomo iskali nove ideje in rešitve!
Pri zasnovi dogodka zelo pazimo tudi na to, da bo po dogodku zaživela vsaj kakšna idejna rešitev. Pri organizaciji dogodka sodelujemo z Občino Idrija in Zavodom za turizem Idrija, saj bi želeli, da bi rešitve dobile potreben zagon za resnično izvedbo, ne samo papirju. Obeta se možnost vključitve rešitev v okvir participativnega proračuna za mlade, ki je v skladu s strategijo predviden v naslednjih letih. Ravno tako pa bomo udeležence spodbujali, da se z rešitvijo prijavijo na bodoče razpise v lokalnem okolju.
Rešitve, ki bodo nastale na dogodku, bodo sicer objavljene na platformi Comm.On Heritage, ki jo bomo s partnerji zasnovali v prihodnjih mesecih, temeljila pa bo na periodnem sistemu elementov. V primeru, da bo dogodek uspešen, bomo zagotovo organizirali še kakšen podoben dogodek, ki bo v ospredje postavil tudi tiste konce v občini Idrija, ki tokrat niso prišli na vrsto. Če kot udeleženec želite sodelovati na dogodku, nam pišite na drejc.kokosar@id20.si. Z veseljem bomo rezervirali mesto za vas!
Naslovna fotografija: Pogled proti Gasi. Foto: FB Bogdan Jovo Kovačič.
Dogodek Tuhtejne je finančno podprt v okviru Erasmus+ projekta Comm.On Heritage.
