Ohranjanje dediščine pomeni skrb za okolje

V senci rudarske hiše Giser smo pod vodstvom izkušenih mentorjev konec junija izvedli dve praktični delavnici – prenovo notranjega pohištva in prenovo stavbnega pohištva.

Ročno delo kot pot do trajnostne prihodnosti

Prenova notranjega pohištva

Na delavnici prenove notranjega pohištva smo obnovili dva zanimiva kosa. Posebej zanimiva je bila uporaba tehnike šelakiranja oz. francoska politura, s katero smo obdelali starejši predalnik. Ta je z novo površinsko obdelavo pridobil nekdanji sijaj, in razkril se je čudovit vzorec lesa. Hkrati pa smo uspeli ohraniti tudi njegovo patino. Zanimiv pa je bil tudi proces obnove masivne raztegljive mize – kosa, ki s svojo konstrukcijo ni ravno vsakdanji del domačega pohištva. Po temeljitem čiščenju in pripravi smo jo ponovno zaščitili z naravnim oljem za dolgotrajno uporabo in nezahtevno vzdrževnaje.

Prenova stavbnega pohištva – okna

Sočasno je potekala tudi delavnica prenove stavbnega pohištva. Po lanskem uspehu z obnovo vhodnih vrat smo se letos posvetili oknom. Sanirali smo nekaj oken na sami hiši Giser, udeleženci pa so s seboj prinesli tudi svoja stara okna, jih analizirali in se lotili tako začetnih faz obnove kot tudi ponovne zasteklitve z uporabo steklarskega kita iz lanenega olja.

Najbolj trajnostna stavba je tista, ki je že zgrajena.
– Carl Elefante

Obe delavnici sta dokazali, da gre za znanja, ki so – kljub svoji tehnični naravi – dostopna vsakomur. Čeprav je začetek lažji ob podpori izkušenega mentorja, so postopki dovolj preprosti, da jih lahko po uvodnem usmerjanju nadaljujemo tudi doma – z preprostim orodjem, nekaj volje in pozornostjo do kakovostne izvedbe.

Skupnost, izmenjava in spoštovanje dediščine

Delavnice so bile namenjene predvsem mladim, ki so se jih v velikem številu tudi udeležili. S tem so jasno pokazali, da gre za znanja, ki niso le del preteklosti, temveč postajajo ponovno aktualna – kot veščine, ki jih mladi prepoznavajo kot uporabne, dragocene in vredne prenosa naprej.

Poleg praktičnega dela so bile delavnice tudi prostor za druženje (tudi medgeneracijsko), izmenjavo izkušenj in krepitev zavedanja o pomenu ohranjanja dediščine. Vzdušje je bilo sproščeno, delo ustvarjalno, rezultati pa dokaz, da je ročno delo še vedno živo – in ima pomembno mesto tudi danes.

Projekt financirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.