Kulturno dediščino povezujemo s preteklostjo. Pogosto je skrivnostna, polna nerešenih ugank in žal tudi izgubljenih znanj. Da bi vsaj nekoliko odstrli tančico skrivnosti dediščine, smo pri Zavodu ID20 v prvih junijskih dneh organizirali kar dva dogodka. V Mariboru smo odkrivali, kako lahko digitalne vsebine dediščino dopolnjujejo in nam pomagajo pri njeni interpretaciji, doma v Idriji pa smo se ob dnevu odprtih vrat rudarske hiše Giser pogovarjali o tem, kako dediščinske objekte razumeti, ohranjati in prenavljati danes.
Dan odprtih Duri v Mariboru
Minulo poldrugo leto je aktivnosti naše ekipe zaznamovalo sodelovanje pri projektu Digitalni dediščinski inkubator – DDI, v sklopu katerega smo se tesno povezali z dvema organizacijama, ki na različnih koncih Slovenije vsaka na svojem področju nadgrajujeta kulturno dediščino. Zavod Dobra pot iz Brkinov je aktiven predvsem na področju ohranjanja nesnovne dediščine in ustnega izročila, mariborsko Kulturno-izobraževalno društvo KIBLA pa velja za vodilno intermedijsko organizacijo z močno razvito galerijsko dejavnostjo ter posluhom za nadgradnjo dediščine z uporabo sodobnih digitalnih tehnologij. Skupaj smo vzpostavili dediščinski spletni portal Duri, na kateremu je registriranih že preko 500 uporabnikov, na njemu pa objavili serijo brezplačnih tečajev, vključili nadgrajeno aplikacijo Zapisi spomina, predstavili virtualno razstavo Od kmeta do delavca, ki so jo soustvarili dijaki 7 slovenskih srednjih šol ter ponudili 600 ur brezplačne podpore za pobude s področja kulturne dediščine.
Intenzivno sodelovanje smo zaključili 1. junija s posebnim dogodkom Dan odprtih Duri, ki smo ga izvedli v slikovitih prostorih mariborskega Narodnega doma. Dopoldanski del je zaznamovala interaktivna delavnica animacije obraza zgodovinske osebnosti s pomočjo uporabe umetne inteligence, popoldne pa je sledila okrogla miza »Dediščina in digitalno«, kjer so sogovorniki iz vseh treh organizacij predstavili rezultate projekta ter se ozrli v prihodnost povezovanja področij kulturne dediščine in digitalnih tehnologij. Skupni sklep je bil, da morata dediščina in digitalno v sodobnem svetu hoditi z roko v roki ter da je bil projekt DDI zgolj začetek nadaljnjih skupnih zgodb na osi Brkini – Idrija – Maribor.
»Pri kulturni dediščini ne sme biti poudarek na tehnologiji, poudarek mora biti na zgodbi. Pomembno je, da obiskovalec začuti čarobnost zgodbe, tehnologija pa je pri tem v pomoč.«
Žiga Pavlovič, KID KIBLA
Dan rudarskih hiš v Idriji
Kot so izpostavili sogovorniki, so dediščinski objekti za razliko od številnih sodobnih zgradb, grajeni ne samo trajnostno, ampak tudi trajno. Premišljeno postavljeni v okolje, zgrajeni z lokalnimi, obstojnimi materiali, ki ne obremenjujejo okolja in so kot taki, pravi zgled trajnostne gradnje. Kot je poudaril Janez Jordan, pomembni niso zgolj materiali, ampak tudi njihova obdelava, zato je prenos tehnik in znanja še kako pomemben element kulturne dediščine teh objektov. Pozornost je potrebno namenjati tudi vsebinam dediščinskih objektov, saj se tu (pre)pogosto zanašamo na turizem, ki po mnenju prof. dr. Cirile Toplak ni vedno primerna rešitev. Tako kot naravna dediščina, ima tudi kulturna svoje omejitve oz. nosilne zmogljivosti, zato moramo z njo ravnati pazljivo in skrbeti, da jo kar se da dobro ohranjamo tudi za prihodnje generacije.
Velik del naše pozornosti pa je usmerjen tudi k rudarski hiši Giser na Ulici zmage, ki je ena zadnjih avtentično ohranjenih objektov posebnega tipa idrijske rudarske hiše. Pri Zavodu ID20 se trudimo objekt oživljati in ga z izvedbo strokovnih delavnic ter s prostovoljskimi akcijami postopoma obnoviti ter s tem ohraniti pomemben del naše dediščine. V tej luči smo že četrto leto zapored priredili Dan rudarskih hiš, ki je tokrat kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Gorica – Nova Gorica 2025 povezal lokalno skupnost in ljubitelje idrijske stavbne dediščine. Prvo junijsko soboto smo na pogovoru gostili strokovnjakinjo za prenove in prvo redno profesorico na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo prof. dr. Živo Deu, predavateljico na Fakulteti za družbene vede in lastnico kmetije na Cerkljanskem prof. dr. Cirilo Toplak ter graditelja iz naravnih materialov in kmetovalca na Kmetiji Veles Janeza Jordana. Pogovor je tekel v smeri načinov obujanja opuščenih objektov, njihove trajnostne prenove in prihodnosti dediščinskih objektov.
Na dogodku sta za glasbeno spremljavo poskrbela Laura Kranjc in Sven Horvat iz dua Zajtrk, ki sta s svojo uglasbeno poezijo in kantavtorskim pripovedovanjem tlakovala pot prijetnemu večeru, kjer smo udeleženci v iskrivih pogovorih le še utrdili prepričanje, da so stare hiše del naše preteklosti in jih moramo kot take skrbno vtkati tudi v našo prihodnost.
»Stare hiše, ki smo jih podedovali, so se razvijale vzporedno s splošnim razvojem kulture bivanja, stoletja. Graditeljska znanja in vedenja o prilagajanju lokalnim posebnostim so se prenašala in dopolnjevala iz roda v rod. Z vlaganjem v njihovo obnovo bodo ti objekti kulturno, okoljsko, spominsko in tako dalje v prihodnje le še pridobivali na vrednosti, saj so bili, v nasprotju z mnogimi sodobnimi objekti, grajeni tudi z mislijo na prihodnje generacije.«
prof. dr. Živa Deu
