Zavod ID20 skupaj z Društvom Idrija 2020 deluje v prostorih objekta, ki ob prihodu kar preseneča s svojo izjemno tehniško dediščino. Ko smo razmišljali o novih prostorih, nas je ravno strojnica jaška Inzaghi navdušila s čarobnostjo, ki pritiče pomembni tehnični dediščini rudarskega mesta, Idriji. Naši prostori pa ne govorijo samo o tehničnem razvoju največjega rudnika živega srebra v Srednji Evropi, ampak tudi navdihujoča pripoved o eni najpomembnejših rodbin v takratni Habsburški monarhiji, Inzaghi.
Pripravil: Matevž Šlabnik
Območje jaška Inzaghi predstavlja enega pomembnejših pomnikov bogate industrijske dediščine Idrije, našega najstarejšega rudarskega mesta. Višinska vertikala, ki se v svojem spodnjem delu prične s strojnico, v kateri je še danes ohranjena izvozna naprava s konca 19. stoletja, poteka prek jeklenega izvoznega stolpa in se zaključuje pod Smukovim gričem, kjer se nahaja vhod v jašek Inzaghi.
Jašek je svoje ime dobil po dolgoletnemu rudniškemu direktorju, grofu Franzu Johannu von Inzaghiju, ki je največji rudnik živega srebra v Habsburški monarhiji vodil med leti 1764 in 1791. Inzaghijevo obdobje je močno zaznamoval razsvetljenski duh, saj sta bila tako rudnik kot mesto v drugi polovici 18. stoletja deležna številnih izboljšav na naravoslovnem in kulturnem področju. V sedemindvajsetletni Inzaghijevi dobi so med drugim postavili zidane klavže na Idrijci, Belci in Zali, pozidali dotlej leseni vodni kanal - rake, dokončali vzpostavitev cestne povezave proti Vrhniki ter dogradili rudniško skladišče - magazin in prvo gledališko stavbo na ozemlju današnje Slovenije. V tem času so v Idriji službovala nekatera zveneča imena, kot so zdravnik Giovanni Antonio Scopoli, kirurg Balthasar Hacquet in jamomerec Jožef Mrak.
Grof Inzaghi je bil potomec lombardske plemiške rodbine, ki je bila ena od mnogih, ki se je iz severno italijanskega prostora v 17. stoletju preselila na območje notranjeavstrijskih dežel in spodbudila gospodarsko dejavnost na področju, katerega del je bilo tudi današnje ozemlje Slovenije. A rodbino Inzaghi z Idrijo veže še globlja zgodovinska vez. Že Abondio Maria Inzaghi, ded Franza Johanna, se je proslavil kot uspešen vodja idrijskega rudnika in izjemno sposoben reformator habsburške trgovine z živim srebrom. Zanimiva pa tudi zgodba sina Franza Johanna, Karla von Inzaghija, ki se je rodil leta 1777 v Idriji in je v svoji karieri zasedal nekatera najvidnejša uradniška mesta tedanjega Avstrijskega cesarstva. Opravljal je namreč službo guvernerja Ilirije, Benečije in Moravske, leta 1842 pa je na Dunaju postal najvišji dvorni kancler.
Jašek Inzaghi pa je s pripadajočimi rudniškimi napravami pomemben tudi s tehničnega vidika. Vse do danes se je ohranil izvozni stroj, ki je bil leta 1891 izdelan v livarni podjetja Oesterreichisch-Alpine Montangesellschaft v štajerskem Mariazellu, vse do časa po drugi svetovni pa ga je poganjal parni stroj praškega podjetja Breitfeld, Daněk&Co. Kovičen oporni stolp, prek katerega so potekale jeklenice, je danes ohranjen na svoji prvotni lokaciji, medtem ko se izvozna naprava nahaja v novejši stavbi, zgrajeni v 50. letih 20. stoletja. Ob izvozni napravi je danes prezentiran tudi elektromotor tovarne Siemens-Schuckert, ki je leta 1953 nadomestil prvotni parni stroj.
Območje jaška Inzaghi, kjer se je še v 70. letih prejšnjega stoletja aktivno odvijala rudarska dejavnost, je danes pomemben tehniški spomenik, ki priča o večstoletni tradiciji idrijske živosrebrne zgodovine ter opozarja na svetovljanski in razsvetljenski značaj mesta.
Vir naslovne slike: razstava v strojnici jaška Inzaghi
