V zadnjih tednih, ko je Slovenijo zajela epidemija novega koronavirusa, se je tudi naše delo bistveno spremenilo. Tako delo opravljamo od doma, kar pa ne pomeni prekinitve projektov, v katerih sodelujemo. V ospredje postavljamo situacijo po koncu ukrepov, ko bo treba poskrbeti za vrnitev običajnega poslovnega in družbenega ritma. Novim okoliščinami se že prilagajamo in snujemo nove projekte.
Zavoljo sodobnih orodij smo lahko naše dejavnosti skorajda brez težav prestavili v virtualni svet. Pri tem nam je pomagala tudi podpora podjetja Microsoft, ki za nevladne organizacije omogoča brezplačno uporabo spletnih orodij Office 365. Tako bodo v prihodnje medmrežno potekale tudi predavanja in delavnice, ki bi jih sicer izvedli v »resničnem svetu«.
HeritageHack v maju ali kasneje
Heritagehack, hackathon na področju kulturne dediščine, smo žal morali prestaviti. Zaenkrat je predviden datum v drugi polovici maja, ki pa ga seveda še ne moremo potrditi.
Začeli smo z zbiranjem prijav za HeritageLab, inkubator za mlade na področju kulturne dediščine. K prijavi še posebej spodbujamo vse tiste, ki vam je lokalno okolje inspiracija za podjetno idejo, hkrati pa tudi tiste, ki ste se v tem kriznem času znašli na razpotju.
Tradicionalni tipi gradenj so priložnost v negotovi prihodnosti
V trenutni situaciji je zelo težko reči, kam se bo odvil svet po nekaj mesecih. Načeloma pa je že jasno, da bo v ospredju pomembnost prehranske samooskrbe in hitre dobavne verige. Tako pričakujemo, da bodo naravni materiali v ospredju pri gradnji stanovanjski hiš, hkrati pa se bo večjo pozornost posvečalo prenovi obstoječih hiš. To vsekakor pomeni spodbudo za prenovo idrijskih rudarskih hiš, ki se ji posvečamo v okviru projekta PIRH-II. V naslednjih mesecih bomo tako izvedli načrtovana arhitekturna svetovanja ter pripravili brošuro o bivalnih posebnostih v idrijskih rudarskih hišah in prhavzih. Poleti je v muzejski rudarski hiši v partnerstvu z založbo ABC Merku načrtovana vzpostavitev začasne pisateljske rezidence, kjer bosta ustvarjala dva izbrana pisatelja.
Kaj bo s turizmom?
Pričakujemo lahko, da bo letošnji turizem v vsakem primeru daleč od številk, ki smo jih poznali v prejšnjih letih. Tujci bodo bolj previdni pri daljših potovanjih v tujino, kar se bo seveda poznalo v lokalni ekonomiji.
Kljub temu pa situacija najverjetneje ni povsem črna. Minuli teden ste lahko opazili številne registrske tablice iz cele Slovenije, kar nakazuje, da bo poleti marsikatera slovenska družina namesto daljšega potovanja izbrala izlet po Sloveniji. Tako lahko v Idriji poleti pride celo do povečanja turističnih prihodov. Ravno zaradi tega sami in v sodelovanju z Zavodom za turizem Idrija razvijamo turistične programe, ki bodo prilagojeni turističnim tokovom v kriznem času.
Minuli teden ste lahko opazili številne registrske tablice iz cele Slovenije, kar nakazuje, da bo poleti marsikatera slovenska družina namesto daljšega potovanja izbrala izlet po Sloveniji. Tako lahko v Idriji poleti pride celo do povečanja turističnih prihodov
Strokovnjaki za razvoj turizma napovedujejo, da se bo turizem temeljito spremenil (manj medcelinskih potovanj, izogibanje natrpanim lokacijam, iskanje lokalnega in samotnega, velik poudarek na digitalnih vsebinah pred, med in po potovanju...). Mogoče je lahko ravno kulturna dediščina oporna točka, da bomo izplavali iz te težke situacije. Kakor smo že prej opozarjali, kulturna dediščina še zdaleč ni samo turizem, saj ponuja številne možnosti povezovanja. Potencial je predvsem na področju kulture in kreativne industrije, izobraževanja in digitalizacije muzejev, kar je ob pravem pristopu predvsem za odročne regije izven prometnih tokov velika priložnost. Ravno to pa raziskujemo skozi projekt Comm.On Heritage, ki poteka v okviru Erasmus+ programa.
Vključeni smo tudi v organizacijo Praznika idrijskih žlikrofov, ki bo potekal konec avgusta. Skupaj z organizatorjem Mladinskim centrom Idrija in partnerji Zavodom za turizem Idrija ter Kmetijsko-gozdarsko zadrugo Idrija smo se prijavili na Javni poziv za podporo dogodkom in aktivnosti za spodbujanje večje prepoznavnosti lokalne hrane ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Mladim želimo približati pomen kulturne dediščine
V prihodnjih letih se bo marsikaj spremenilo tudi za mlade, kar bo seveda vplivalo tudi na Idrijo. V partnerstvu z Mladinskim centrom Idrija in Zvezo prijateljev mladine Idrija sodelujemo pri pripravi Strategije za mlade Občine Idrija 2020 - 2025, ki bo skušala odgovoriti na že obstoječe in številne porajajoče se izzive sedanjega stanja na področju mladinskega razvoja v Občini Idrija. Sočasno pa bomo v okviru sodelovanja s hrvaškimi in srbskimi partnerji Krepili mladinsko delo in mladinske politike v perifernih in pol-perifernih območjih Zahodnega Balkana.
Ena pomembnih točk, ki jih bomo spodbujali skozi strategijo za mlade, je tudi kulturna dediščina.
Radi bi, da se mladi zavedajo pomena svojega okolja. To jim tudi omogoča, da lahko iz njega iztisnejo kar največ. Rabimo podjetne in sveže ideje, ki bodo koristile domače znanje in veščine. Ravno to pa je tudi tisto, kar nam bo pomagalo, da se skupaj prebijemo skozi to krizo.
Foto: Iztok Hvala
