Čarobna paličica za podeželje ne obstaja

Zaradi težavnih kmetijskih razmer, dediščine rudarjenja in posledične solidarnosti, se v Idriji še kako zavedamo pomena skupnosti. V zadnjem času, ko po vsem svetu rastejo digitalne skupnosti, je pomembno, da se zavedamo tudi teh osnovnih v lokalnem okolju, jih razumemo in jih čutimo kot svoje. To je bil tudi eden od ciljev mednarodnega Erasmus+ projekta Comm.On Heritage (Skupnostna dediščina), ki ga v Društvu Idrija 2020 zaključujemo te dni.

Ko je španska režiserka Paula Simón prejela zlatega medveda za svoj film Alcarràs, je občinstvu povedala, da je »to nagrada vsem kmetom, ki vsak dan obdelujejo zemljo in kmetujejo na način, ki je spoštljiv do zemlje. To je njihova oblika upora.” Film Alcarràs v ospredje postavlja njeno osebno zgodbo in zgodbo mnogih Evropejcev – o življenju na podeželju, oddaljenih območjih, ki so tako drugačna od neonskih luči mestnega življenja. Spremljamo zgodbo o družini, ki nenadoma izve, da jim je bila zemlja, ki so jo imeli za svojo, odvzeta.

Kdo smo mi?

Film Alcarràs ni samo zgodba o kmetovanju, ampak predvsem o življenju na podeželju, o identiteti ljudi ter njihovi osebni in skupnostni dediščini. Tako predstavlja tudi tisti odtenek zgodbe, ki ji sledimo skozi projekt Comm.On Heritage. Glavni cilj projekta je namreč spodbuditi in podpreti t. i. upravljavce skupnosti (community manager), ki se vsak dan prebujajo z istim vprašanjem – kako vrniti življenje na podeželje.

V malo več kot dvoletnem projektu smo v Društvu Idrija 2020 sodelovali s 3 partnerji iz Italije, Grčije in Portugalske. Spoznali smo zgodbe iz drugih regij in se hkrati učili, kako se stvari lotevajo drugod. Občina Idrija namreč ni edina, ki se sooča z izseljevanjem s podeželja, podobna situacija je vsepovsod po Evropi. Ne glede na to, ali se te regije nahajajo v bližini avtoceste, sredi hribovja ali pa so soočene z zapiranjem nekdanjih industrijskih objektov. Delovanje za skupnost je vedno tudi vprašanje identitete – kdo smo mi? Zakaj smo tu?

Svet se je spremenil, mi pa tudi

Projekt Comm.On Heritage se je pričel v nedolžnem letu 2019, polnem zaletavih sanj o novi prihodnosti ter številnih razvojnih priložnostih v turizmu, gostinstvu in dediščini. Le nekaj mesecev in sanje so se razblinile v epidemiji, ki je na glavo postavila tudi naš projekt. Bili smo eni prvih, ki smo konec februarja odpovedali študijsko potovanje na sever Italije, hkrati pa tudi eni prvih, ki smo morali vse dejavnosti v trenutku preseliti na splet. In se znajti ter se naučiti marsičesa novega v digitalnem svetu.

Po številnih spletnih srečanjih smo izdali vodnik za upravljavce skupnosti, kjer sta predstavljena tudi 2 mlajša Idrijčana – Miha Tratnik Bajc iz Društva Zakonctedna in Lovrenc Habe iz KUD Sloga. Dve osebi, ki na Idrijskem predstavljata filozofijo upravljavca skupnosti – za skupnost s skupnostjo. Nekaj, kar se seveda sliši tako preprosto, pa vendar še zdaleč ni. Terja veliko dela in napora, predvsem pa tudi učenja in razumevanja ter številnih trenutkov, ko bi najraje obupal, a kljub temu vztrajaš.

Pustolovščine tudi za osebe na vozičkih

Zanimiv izziv, ki smo si ga postavili s partnerji v okviru projekta, je predvsem to, kako v naše delo vključiti ranljive skupine. V Društvu Idrija 2020 pod vodstvom Roka Piriha že več let ponujamo obilo pustolovskih užitkov s posebnimi Geocaching zakladki, ki so postavljeni po celi občini Idrija. Vendar pa imajo ti zakladki tudi veliko pomanjkljivost – večinoma namreč niso dostopni osebam z zmanjšano mobilnostjo. Z Rokom sva se zakopala v literaturo, opravila številne terenske oglede, se posvetovala s predstavniki invalidov in postavila povsem novo pot – Comm.On Geotrail – verjetno eno prvih poti v Sloveniji, ki je namenjena tudi osebam z zmanjšano mobilnostjo. Tako je 7 točk z bogatimi zgodbami, ki so povezane s kulturno in naravno dediščino, sedaj na voljo za dostop tudi osebam na invalidskih vozičkih. Majhen korak, ki, upajmo, pomaga k boljši dostopnosti in predvsem h kakšnemu nasmehu več.

Tekom projekta smo nabirali številne izkušnje, nekatere tudi na digitalnih treningih, ki bi sicer morali potekati v Italiji, Portugalski in Sloveniji. Projekt Comm.On Heritage se je navezoval tudi na metodo TBI, ki smo jo pred nekaj leti izpeljali v Idriji in tako našli kar 60 novih rešitev za lokalno skupnost. Kako torej metodo zapeljati naprej, kako jo približati Idrijčanom in jih prepričati, da so stvari izvedljive in tudi možne?

Tuhtali smo – tako in drugače

Konec marca smo tako organizirali dogodek s preprostim naslovom Tuhtejne. V ospredje smo postavili 3 izbrane »place« (mišljeni so bili sicer štirje, ampak smo število skrčili zaradi epidemije) – Mejco, Balinplac in Lajšt. Povezali smo jih z zgodbami – z Matevžem Šlabnikom sva se poglobila v zgodovinske dokumente, zbirala zgodbe in jih objavljala na spletni strani id20.si. V soboto, 26. marca, smo v prostore Mladinskega centra Idrija povabili številne aktiviste v občini Idrija, s pomočjo obstoječih zgodb in njihovih spominov pa smo gradili prihodnost. Tako je nastala ideja za multikulturni festival Teleferika v Mejci, kulturni center Balinplac in nadgrajeno gostišče Lajšt s ponudbo trajnostne lokalne kulinarike. Vse ideje (tudi tiste iz drugih evropskih držav) so že objavljene na spletni strani, izdali pa smo tudi priročnik, s katerim želimo način razmišljanja skozi zgodbe predstaviti tudi drugim regijam po Evropi.

Konec aprila smo s projektom tudi uradno zaključili. Ko smo ga leta 2019 pričeli, si nismo predstavljali, kako se bo svet od takrat spremenil. V teh slabih 3 letih smo se marsičesa naučili, spoznali, kako je drugje in dobili nov pogled na svet.  V okviru projekta smo navezali kontakte z novimi partnerji, tako v občini Idrija kot tudi drugje, našli nove skupne točke in prijatelje ter ugotovili, da si moraš čarobno paličico izdelati sam. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nas tekom projekta podprli, nam pomagali, si vzeli čas za različne dejavnosti. Za spremembe je treba delati, ponavadi pa se zgodijo, ko to najmanj pričakuješ.

———————