Še pred nekaj leti so tehnološki zanesenjaki vztrajno trdili, da bo s prihodom širokopasovnega interneta ter vsesplošnim razmahom komunikacijskih in proizvodnih tehnologij postalo vseeno, kje smo. Bilo naj bi irelevantno, kje bivamo, kje delamo, kje nastajajo produkti, od kod izvirajo surovine. Ker bi bili s tehnologijami povezani v enotno omrežje, naj bi bila odločitev o tem, kje bomo živeli, nepomembna.

Realnost je drugačna – res je, da smo vedno bolj povezani in da lažje komuniciramo. Res je tudi, da smo ljudje, predmeti, storitve in ideje vedno bolj »v neprestanem gibanju«. A to nikakor ne izničuje pomena prostora – nasprotno, vedno bolj je pomembno, kje živimo in kje ustvarjamo. Odločitev, kje bomo živeli in ustvarjali prihodnjih 5 let, postaja ključna odločitev. Za nas kot posameznike in za prostore, ki nas bodo gostovali.

Idrija, obdana z vijugastimi cestami skozi ozke doline, ni obsojena na propad. Tehnologija nam omogoča, da smo v stiku s svetom. S svetom smo navsezadnje vedno delili ideje. In kot nam je uspevalo v zgodovini, moramo tudi danes v Idrijo ljudi privabiti ter jih tu zadržati. To je strateška naloga – za mesto, za delodajalce, za prebivalce.

Uspelo nam bo – ker nismo sami. Samo v tej številki sodeluje kopica entuziastov in entuziastk, ki dokazujejo, da je mogoče.

Mogoče je uspeti.