Na visoki Črnovrški planoti, nekje na poti med Godovičem in “Vrhom gore” - prelazom med Notranjsko in Primorsko – se ob glavni cesti razprostira vas Črni Vrh nad Idrijo, ki je po številu prebivalcev tretje največje naselje v občini Idriji. V soboto, 26. marca, bomo v Društvu Idrija 2020 organizirali Tuhtejne, večji dogodek, na katerem bomo skupaj z ostalimi društvi in aktivisti iskali nove rešitve za mlade v Idriji. En od 4 »placev«, o katerih bomo »tuhtali«, bo tudi Dom krajanov v Črnem Vrhu, ki ga predstavljamo skozi zgodbo in sliko!
Tako prebivalci Črnega vrha kot tudi okoliških krajev vedo reči, da je Črni Vrh zelo samosvoj. Tako po svoji identiteti, zgodovini kot tudi običajih. Skupaj s prebivalci naselkov na planoti se v marsičem razlikujejo od prebivalcev v dolini Idrijce. Predstavljamo 3 zgodbe tega zanimivega kraja na prehodu med Notranjsko in Primorsko!
1. TRG
Spoznajmo najprej središče vasi - glavni trg. Ta ni ravno v najboljšem stanju, kar lahko ugotovite že na prvi pogled. Na sredini trga, ki je sicer bolj kot ne parkirišče, je sicer lepo urejen park, za katerega prizadevno skrbijo domačini.
Glavni trg pa ni bil vedno takšen, kot ga poznamo danes. Današnjo podobo je dobil po 2. svetovni vojni, v kateri je bil center Črnega Vrha zaradi vojnega dogajanja močno uničen in razdejan. Pred vojno trga v današnjem pomenu praktično ni bilo, večino območja je predstavljal sadovnjak, na zahodni strani pa je tekel potok, ki je bil sicer prekrit z betonom že pred vojno.
Na opustošenem območju trga so po vojni zrasle nove stavbe. Med njimi je bil tudi zadružni dom, ki je bil postavljen nekje približno na območju nekdanje ljudske šole. Kot lahko beremo v Idrijskih razgledih, so leta 1955 že organizirali gledališke igre.
Par desetletij kasneje je situacija drugačna. Mladi pod vodstvom domačina Lovrenca Habeta organizirajo številne aktivnosti, ki polnijo Dom krajanov (nekdanji zadružni dom). Črni Vrh tako postaja center amaterskega filma in gledališča, številne predstave pa polnijo dvorano Doma krajanov. In tako dajejo novo energijo trgu.
Medtem ko zadružni dom oz. Dom krajanov uspešno ohranja in širi svoje aktivnosti, pa so nekateri drugi objekti prazni. Celo taki, ki bi lahko bili namenjeni nujno potrebnim stanovanjem.
2. ITALIJANSKO LETOVIŠČE
Trenutna podoba Črnega Vrha pa se prav nič ne sklada z življenjem v tej vasi pred drugo svetovno vojno. Čist in svež gorski zrak ter lega sta na Črnovrško planoto privabila meščane iz Gorice in Trsta, ki so še posebej v poletnih mesecih redno polnili vas. Tako je Črni Vrh za takratne goste bil nekako to, kar sedaj Ljubljančanom predstavlja Pokljuka ali kakšen Bohinj. Prostor za počitek, sprehod in okusno kosilo. V Črnem Vrhu z okolico se je razrasla gostinska dejavnost, obratovalo je namreč kar 11 gostiln, nekateri pa so ponujali tudi prenočišča. V razvoju turizma je pomembno vlogo igral tudi redni avtobus, ki je povezoval Črni Vrh z Gorico in Idrijo, med 1927 in 1935 kar trikrat dnevno.
Dogajanje v Črnem Vrhu je takrat popestrila tudi otroška kolonija Principessa di Piemonte, ki so jo obiskovali otroci z astmo iz Gorice, Trsta in okolice. Kolonija je bila najverjetneje del sistema italijanske fašistične države, ki je sanatorije oz. kolonije organizirala v okviru organizacije Opera nazionale maternità e infanzia.
V Črnem Vrhu je tako prevladovala italijanska govorica, ki je bila še posebej močna zaradi vojašnice z več kot 1000 vojaki za stražo Rapalske meje.
Vsake pravljice pa je nekoč konec. Druga svetovna vojna je dogajanje v Črnem vrhu močno zavrla - italijanskih letoviščarjev zaradi nove meje ni bilo več, zaradi političnih predznakov pa je zastala tudi marsikatera druga dejavnost. Objekt kolonije je bil po vojni porušen, na njega spominjajo samo še ostanki.
3. ZIMSKI CENTER
Hkrati z razvojem letovišča v času Italije, pa se je pričel tudi razmah zimskega športa. Dve večji športni prireditvi sta bili leta 1934 in 1938. Takrat je v Črnem Vrhu celo potekalo prvenstvo Julijske krajine v smučarskem teku in biatlonu, prireditev pa si je ogledalo več tisoč gledalcev.
Po vojni je že zaradi omenjenih dejstev turistična in športna dejavnost precej zastala. Ponoven vzpon je dobila v 50. letih, ko je vas dobila novo podobo in tako bila primerna za turistično dejavnost. Posebej zanimivo je , da se je v 50. letih zgradila skakalnica po načrtih Stanka Bloudka.
Po letu 1960 so začeli ponovno prihajati smučarji iz Italije, leta 1966 je začela delati vlečnica. Tako je bilo na eno od nedelj leta 1967 kar 2500 smučarjev iz Trsta. Črni Vrh je bil ponovno zatrpan z avtomobili in avtobusi. V okviru priprave nove turistične strategije za Občino Idrija leta 1964 bi Črnovrška planota morala postati center tako letnega kot zimskega turizma. Objekt nekdanje kolonije je bil mišljen za namene gostinstva, turistično ponudbo pa bi dopolnjevali športni objekti – skakalnica, številne proge za tek, slalom in veleslalom ter smuk in sankališča.
Pomemben pomen v razvoju športnega turizma je imel tudi Smučarski klub Javornik, ki je bil ustanovljen leta 1971. Začetek 70. letih je bil zgrajen tudi Hotel Bor, ki je omogočil razvoj smučarskega turizma. Izdelan je bil celo idejni načrt za večji smučarski center, ki pa ni bil nikoli uresničen zaradi zaporednih zelenih zim. Te so povsem zdesetkale turistični obisk Črnega Vrha, leta 1991 pa zaprle Hotel Bor, ki si od takrat ni več opomogel. Kasneje, v 90. letih, je bil ustanovljen nov smučarski center Javornik, smučarski center Dile ob nekdanjem Hotelu Bor pa po prekinitvi tudi ponovno deluje.
Poseben pomen pa je imela prireditev Trnovski maraton, ki je bila prvič organizirana leta 1974. Nekaj let kasneje, leta 1980 je na maratonu sodelovalo kar 3500 tekmovalcev, prireditev pa je počasi utonila v pozabo predvsem zaradi zelenih zim. V zadnjih letih je ponovno prisotna želja po obuditvi nekdanjega blišča te mogočne prireditve, vendar zelene zime, epidemije in žled v zadnjih letih preprečujejo redno izvedbo dogodka.
Poseben pomen pa je imela prireditev Trnovski maraton, ki je bila prvič organizirana leta 1974. Nekaj let kasneje, leta 1980 je na maratonu sodelovalo kar 3500 tekmovalcev, prireditev pa je počasi utonila v pozabo predvsem zaradi zelenih zim. V zadnjih letih je ponovno prisotna želja po obuditvi nekdanjega blišča te mogočne prireditve, vendar zelene zime, epidemije in žled v zadnjih letih preprečujejo redno izvedbo dogodka.
Tuhtajmo skupaj
Poznate še kakšno zgodbo ali pa imate ideje, kako bi lahko Črni Vrh nad Idrijo zaživel še z novimi vsebinami? Številne zgodbe tega zanimivega predela Idrije bodo v ospredju na dogodku Tuhtejne, kjer bomo iskali nove ideje in rešitve!
Pri zasnovi dogodka zelo pazimo tudi na to, da bo po dogodku zaživela vsaj kakšna idejna rešitev. Pri organizaciji dogodka sodelujemo z Občino Idrija in Zavodom za turizem Idrija, saj bi želeli, da bi rešitve dobile potreben zagon za resnično izvedbo, ne samo papirju. Obeta se možnost vključitve rešitev v okvir participativnega proračuna za mlade, ki je v skladu s strategijo predviden v naslednjih letih. Ravno tako pa bomo udeležence spodbujali, da se z rešitvijo prijavijo na bodoče razpise v lokalnem okolju.
Rešitve, ki bodo nastale na dogodku, bodo sicer objavljene na platformi Comm.On Heritage, ki jo bomo s partnerji zasnovali v prihodnjih mesecih, temeljila pa bo na periodnem sistemu elementov. V primeru, da bo dogodek uspešen, bomo zagotovo organizirali še kakšen podoben dogodek, ki bo v ospredje postavil tudi tiste konce v občini Idrija, ki tokrat niso prišli na vrsto. Če kot udeleženec želite sodelovati na dogodku, nam pišite na drejc.kokosar@id20.si. Z veseljem bomo rezervirali mesto za vas!
Viri:
Bajec, Primož (ur) (2014). Zbornik ob 40-letnici Smučarskega kluba Javornik. Črni Vrh: SK Javornik.
Rudolf, Ivan (ur) (2014). Črni Vrh pod Avstro-Ogrsko: Izdano ob stoletnici začetka prve svetovne vojne. Črni Vrh: v samozaložbi I. Rudolf.
Idrijski razgledi (1956), letnik 1, številka 2. URN:NBN:SI:DOC-CDX7FD13 from http://www.dlib.si
Idrijski razgledi (1962), letnik 7, številka 3. URN:NBN:SI:DOC-DUCYJ05Y from http://www.dlib.si
Idrijski razgledi (1964), letnik 9, številka 3. URN:NBN:SI:DOC-DB51TDX8 from http://www.dlib.si
Idrijski razgledi (2007), letnik 51, številka 2. URN:NBN:SI:DOC-WWFQIZBD from http://www.dlib.si
Naslovna fotografija: FB Grapa Idrija. Črni Vrh leta 1927.
Dogodek Tuhtejne je finančno podprt v okviru Erasmus+ projekta Comm.On Heritage.
