Je kulturna dediščina priložnost ali ovira? V obširni raziskavi, ki smo jo izvedli v maju, smo v Društvu Idrija 2020 iskali ravno odgovore na to vprašanje, ki se tako rado pojavi v povezavi s kulturno dediščino. Zanimalo nas je, kako prebivalci Idrijsko-Cerkljanske gledajo na dediščino - jo vidijo kot gibalo ustvarjalnega in inovativnega ali pa kot zatohlo sivino, ki otožno kaže na nek čas, ki je minil? V raziskavi, ki je potekala v okviru projekta Kulturna dediščina kot poslovna priložnost, je sodelovalo kar 224 oseb iz občin Idrija in Cerkno.
Kulturna dediščina Idrije in Cerknega je bila v preteklosti dobro raziskana, prezentirana in promovirana, redkokdaj pa je bila postavljena v kontekst podjetništva in razvoja novih produktov in vsebin na osnovi dediščine. Ravno zato smo v okviru projekta Kulturna dediščina kot poslovna priložnost v ospredje postavili ustvarjanje podpornega okolja za podjetništvo na področju dediščine, sem pa sodi tudi raziskava o potencialu kulturne dediščine med lokalnim prebivalstvom.
Kulturno dediščino večina prebivalcev vidi pozitivno
Veseli nas, da večina prebivalcev Idrijsko-Cerkljanskega kulturno dediščino vrednoti pozitivno, 61 % pa je izpostavilo, da jo vidi kot priložnost. Udeleženci raziskave so predvsem izpostavili potencial dediščine na področju podjetništva, turizma in kreativnih industrij. Relativno malo prebivalcev jo vidi kot breme (9 %), večinoma predvsem zaradi številnih pravil in omejitev pri gradnji in posegih.
Knjižnica - najbolje delujoča dediščinska institucija
Na prvi pogled sicer precej presenetljiv je podatek, da kot najbolje delujočo dediščinsko institucijo znotraj lokalnega okolja ocenjujejo knjižnice, kar pa je verjetno tudi posledica tega, da so večini prebivalcev te tudi najbolj dostopne in poznane. Najslabšo oceno je prejel Zavod za varstvo kulturne dediščine, kar je verjetno povezano tudi z oceno dela prebivalstva, da je kulturna dediščina lahko tudi breme pri gradnji in posegih, obenem pa so omenjeno institucijo označili kot najmanj poznano, kar predstavlja še dodaten morebiten razlog za tako oceno.
[SLIKA 1: knjižnica-magazin.jpg| Kot najbolje delujoče inštitucije na področju dediščine so presenetljivo bile označene knjižnice. Foto: arhiv Društva Idrija 2020]
Številne turistične poti so povezane tudi z ogledi dediščine. Za prebivalce idrijsko-cerkljanske regije je kulturna dediščina pri potovanju srednje pomembna, pri čemer se za obisk odločijo 1-2x letno na podlagi zgodovinskega pomena in izobraževalne vsebine.
Kulturna dediščina naj prinaša pozitivne družbene učinke
V raziskavi pa smo tudi ugotavljali, ali mladi vidijo priložnost za podjetniško idejo na področju kulturne dediščine. Več kot tri četrtine anketirancev še ni razmišljalo o podjetništvu na področju kulturne dediščine, menijo pa, da bi se s številnimi ukrepi, kot so pregled dobrih praks in uspešnih zgodb, z organiziranjem izobraževalnih vsebin in delavnic ter nudenjem strokovnega mentorstva zanimanje za podjetništvo z omenjenega področja lahko bistveno izboljšalo.
Zanimivo je, da so anketiranci posredno izpostavili, da bi moralo podjetništvo na področju kulturne dediščine prinašati poleg ekonomskih še jasne pozitivne družbene učinke, saj je le 6 % anketirancev kot najpomembnejšega izpostavilo dobiček. Podjetništvo na področju kulturne dediščine sicer še vedno ostaja precej neprepoznavno, saj več kot tri četrtine anketirancev, starih do 35 let, o njem še ni razmišljalo.
Težave pri prenosu znanja na mlajše generacije
Del raziskave so reševali samo zaposleni v dediščinskih institucijah na območju občin Idrije in Cerknega. Med najpomembnejše delovno poslanstvo v okviru dediščinskega sektorja uvrščajo prenos znanja, spretnosti in veščin na nove generacije (94 %), vendar pa se to velikokrat ne izvaja v zadovoljivi meri zaradi nezadostne medsebojne povezanosti izobraževalnih institucij, dediščinskih ustanov, nevladnih organizacij in ustvarjalcev v vzgojno-izobraževalnem programu.
Zaposleni v dediščinskih institucijah ocenjujejo, da so pri veščinah in znanju najmočnejši na področju interpretacije dediščine, medtem ko marketing in razvoj produktov ocenjujejo kot najšibkejši področji poznavanja. Več kot tri četrtine zaposlenih v dediščinskih institucijah podjetništvo na področju kulturne dediščine vrednoti kot dejavnost s pozitivnimi učinki. Kot najpomembnejšo tržno dejavnost, ki bi jo dediščinske institucije morale v večji meri razvijati in izvajati, uvršča prodajo znanja skozi izobraževanja, delavnice in svetovanja ter prodajo turistične ponudbe. Med aktivnosti, ki naj bi imele najmočnejši vpliv na kulturno dediščino uvrščajo turistične oglede in nastanitve.
Dediščina ima potencial
Raziskava je pokazala, da ima dediščina na Idrijsko-Cerkljanskem potencial in da jo večina prebivalcev ceni ter se zaveda njenega pomena za lokalno identiteto. Upamo, da se bo v prihodnje povečalo število prebivalcev, ki bo videlo tudi prednosti podjetništva na področju kulturne dediščine. To namreč ne prinaša samo ekonomskih učinkov, marveč tudi širše učinke na lokalno skupnost in predvsem na ohranjanje tako snovne kot tudi nesnovne dediščine.
Celotno publikacijo Dediščinski barometer 2020 lahko dobite na tej povezavi.
