V Viborgu smo stopili v leto 1630

Kako lahko s pomočjo animacije, zvoka in prostorskega pripovedovanja zgodovinski dogodek spremenimo v izkušnjo, v kateri se obiskovalec ne počuti več kot opazovalec, temveč kot del dogajanja? Prav to vprašanje je bilo v ospredju septembrskega partnerskega srečanja projekta Immersive ECHO v danskem Viborgu.

Viborg je eno najstarejših danskih mest in je bil skozi stoletja pomembno politično, versko in pravno središče Jutlandije. Ena od tradicij, ki je zaznamovala njegov razvoj, je bil Snapsting – letno srečanje, na katerem so se prepletali politika, trgovina, pravni posli in družabno življenje. V mesto so prihajali plemiči, trgovci, obrtniki in drugi obiskovalci, Snapsting pa je postopoma prerasel v enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini regije.

Novi načini pripovedovanja dediščine: Snapsting 1630

Prav ta zgodovinski dogodek je postal izhodišče za razvoj nove izkušnje Snapsting 1630, ki nastaja za Museum Wibergis. V okviru obiska smo si ogledali njeno testno različico, ki združuje ročno risano animacijo, projekcije in prostorski zvok. Obiskovalec zgodovine ne spremlja skozi klasične muzejske vitrine, ampak opazuje živo dogajanje – na mestnih ulicah, med prihodom obiskovalcev, trgovci, plemstvom in prebivalci Viborga.

Na projekciji ni manjkal niti znani primer umora mladega danskega plemiča, ki ga je v začetku 16. stoletja zagrešil župnik!
Tudi takšni dogodki so del zgodbe o mestu in kažejo, kako širok je lahko pogled na preteklost, ko zgodovino pripovedujemo skozi konkretne ljudi, njihove odnose in dogodke.

Izkušnja tako ne poskuša le prikazati, kaj se je v Viborgu zgodilo, temveč poustvariti občutek, da smo tam tudi sami. Tehnologija pri tem ostaja v ozadju – v ospredju so zgodba, prostor, zvok, gibanje in ljudje. Prav to je eden ključnih principov, ki jih želimo raziskovati tudi v okviru projekta Immersive ECHO.

Zakaj oz. ali sploh potrebujemo potopitvene izkušnje?

Vprašanje ni le, kako lahko v muzeje (in druge prostore) vključimo nove tehnologije, temveč predvsem, kaj lahko z njimi dosežemo. Kako dediščino približati ljudem na način, ki spodbuja sodelovanje in ne zgolj opazovanja? Kako ustvariti izkušnje, ki jih obiskovalci doživijo skupaj, ter hkrati omogočiti, da so tudi manjše kulturne ustanove vključene v razvoj sodobnih načinov pripovedovanja?

Vendar pri projektu Immersive ECHO ne gre za tehnologijo zaradi tehnologije same. Bistvo projekta je povezovanje ljudi prek lokalnih zgodb, prostora in dediščine. Konzorcij povezuje kulturne ustanove, ustvarjalce, pripovedovalce zgodb in tehnološke partnerje iz desetih evropskih držav, ki skupaj raziskujejo, kako lahko nove oblike pripovedovanja kulturno dediščino naredijo bolj dostopno, relevantno in vključujočo.

Viborg je pri tem pomemben predvsem kot živi laboratorij. Ekipa Viborg Museum skupaj z ustvarjalci razvija, testira in dokumentira celoten proces – od začetne zgodbe in scenarija do animacije, zvoka in končne prostorske postavitve. Izkušnje in odločitve, ki nastajajo skozi proces, bodo lahko uporabile tudi druge kulturne ustanove.

Ko se različne zgodbe srečajo

Drugi del srečanja je bil namenjen intenzivni delavnici, ki sta jo vodila Ben Tritschler, kreativni direktor The Storytelling Company, in Isabelle Jouve iz Grand Palais Immersif. Delavnica je odprla prostor za primerjavo različnih pristopov, idej in izkušenj partnerjev ter za skupno razmišljanje o tem, kako lahko raznolikost konzorcija postane njegova prednost.

»Med procesom ugotavljamo, da našega projekta ne krepijo podobnosti, temveč prav razlike! Raznolikost konzorcija je naša prednost in prav s sodelovanjem skupaj rastemo.«

• Ben Tritschler, kreativni direktor, The Storytelling Company

To je morda tudi ena pomembnejših ugotovitev srečanja v Viborgu: dediščina je najmočnejša takrat, ko jo doživljamo skupaj. Ne kot informacijo, ki jo prejmemo iz preteklosti, ali vsebino, ki se bori za našo pozornost, temveč kot živo zgodbo, o kateri lahko skupaj razmišljamo, jo soustvarjamo in doživljamo.

Od Viborga do Idrije

V nadaljevanju projekta nas čakata še dve partnerski srečanji namenjeni razvoju potopitvene izkušnje, ki bo vključevala tudi prispevek Zavoda Id20 – v Göteborgu na Švedskem in v Idriji. Na intenzivnih delavnicah bomo dediščinske organizacije skupaj s produkcijskimi in animacijskimi partnerji razvijale svoje koncepte ter jih postopoma pretvarjale v konkretne potopitvene izkušnje.

Končni rezultat projekta bo širšem občinstvu predstavljen tudi v okviru javnih testnih prostorov in razstave v umetniškem centru Le Pavillon v Namurju v Belgiji.

Viborg nam je tako ponudil prvi konkreten vpogled v to, kako lahko dediščino pripovedujemo na drugačen način. Zdaj je na vrsti Idrija – in naše zgodbe.

// Partnersko srečanje projekta Immersive ECHO, Viborg, Danska, 8.-9. september 2026 //

Projekt financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so le mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli pomoč.