Tudi v Sloveniji lahko vidimo, da kulturna dediščina prinaša velik ekonomski potencial. A kako jo osmisliti podjetniško in hkrati odgovoriti na lokalne demografske izzive, kot so eksodus mladih iz manjših in perifernih krajev, v katerih primanjkuje dovolj raznolikih in za mlade privlačnih delovnih mest? Slednje vprašanje je že pred nekaj leti rodilo konstruktiven premislek, iz katerega je leta 2019 v Idriji zrastla evropsko nagrajena ideja dediščinskega inkubatorja HeritageLab. Predstavljamo 3 inovativne ideje, ki jih podpiramo!
Brez močne vključenosti lokalne skupnosti – predvsem mladih in izobraženih – manjša in podeželska mesta ne morajo vpeljati ukrepov, s katerimi bi se lahko odzvala na demografsko nazadovanje, kar je ponekod močno povezano tudi z neuspešnim izkoriščanjem lokalnih potencialov. In tukaj se odpre prostor za vključevanje dediščine v spregi z inovativnimi pristopi, kot tudi za nove (podjetniške) programe, ki na podlagi vključenosti specializiranih in poglobljenih znanj delujejo lokalizirano in pomagajo mladim, da skozi grajenje na lokalnih potencialih stremijo k izboljšanju lokalnega okolja, medtem ko v istem zamahu ustvarjajo nove poslovne in zaposlitvene priložnosti.
V letu 2018 je ekipa Društva Idrija 2020 razvila idejo inkubatorja za poslovne ideje na podlagi lokalnih specifik v okviru mednarodnega tekmovanja EUSIC (European Social Innovation Competition), kjer je bila nagrajena s prvo nagrado, lansko leto pa je z lokalnimi dediščinskimi partnerji idejo nadgrajevala skozi projekt Kulturna dediščina kot poslovna priložnost. Letos je tako inkubator zaživel v sklopu partnerske mreže Centra za kreativnost pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Dediščino je namreč skozi preplet različnih ved in pristopov potrebno ohranjati in tudi razvijati za prihodnost, a za to je potrebno ustvariti okolje, primerno za inoviranje. HeritageLab je bil zato zasnovan kot inkubator, ki skozi mentorsko podporo s strani dediščinsko izkušenih strokovnjakov nudi individualizirano podporo, odstira vpogled v stanje in priložnosti trga, testira ideje na njem in razvija skupnost podobno mislečih, ki gojijo spoštovanje in zanimanje za dediščino v izrazito razvojnih perspektivah.
HeritageLab letos iz ideje prehaja v dejanja in trenutno vključuje 3 različne poslovne ideje na temelju dediščine, ki na svojevrsten način nagovarjajo izzive lokalnega okolja, medtem ko skozi produkte ali storitve stremijo k ohranjanju in razvoju dediščine.
Ideje, ki dediščino postavljajo v nove perspektive
Ekipa arhitektov in urbanistov prostorske sekcije Kluba škofjeloških študentov razvija idejo HeritageBox, ki predvideva oblikovanje modularnih in mobilnih lesenih bivalnih enot znotraj ogroženih dediščinskih objektov. Ekipa je idejo sicer razvila v okviru letošnjega hackathona HeritageHack, kjer je strokovno ekipo prepričala z izvirnostjo ideje na področju vključevanja mladih, dediščinske interpretacije ter digitalne in poslovne izvedljivosti.
“Z našo idejo se osredotočamo predvsem na probleme mladih na periferiji ter z izzivom, kako jih tu zadržati. V raziskavi med mladimi v Škofji Loki smo ugotovili, da mladim na periferiji poleg pomanjkanja zaposlitvenih priložnosti, dogajanja in odprtosti skupnosti manjka predvsem dostopnih stanovanj, hkrati pa imajo ti kraji kar nekaj prazne stavbne dediščine, ki bi potrebovala prenovo ter oživitev. Zato želimo znotraj inkubatorja ta dva problema med seboj povezati in nadgraditi z rešitvijo HeritageBox.”
(Iva Lukan, ekipa HeritageBox)
Idrijčanka Neža Pavšič aktivno nadgrajuje poslovni vidik prve zasebne galerije in okvirjevalnice umetniških del v Idriji Okvirjevalnice in galerije Ivanka Nikolaj. Ta ponovno oživlja obrt butičnega in sodobnega okvirjanja, medtem ko se posebej predano ukvarja z okvirjanjem pomembnega dela kulturne dediščine – idrijskih čipk.
“Ivanka Nikolaj v lokalnem okolju združuje umetnostno obrt in dediščino okvirjanja čipk, slik in platen na eni strani ter na drugi neguje in skrbi za ozaveščanje lokalnega prebivalstva o pomembnosti umetnosti, vpete v prostor. Idrija z oživljanjem tovrstne dejavnosti pridodaja k novim in sodobnim umetniškim vsebinam, pri tem pa napaja tako mlade in stare z navdihi iz okolja ter lokalnimi umetniškimi dejavnostmi - aktualne razstave s podporo mladim umetnikom.”
(Neža Pavšič, Okvirjevalnica in galerija Ivanka Nikolaj)
Člani zadruge Kranjske Kooperative 22 razvijajo digitalno storitev, platformo, kjer se bo gradila skupnost obrtnikov in ljudi, ki jih zanimajo tradicionalne obrti. Ta bo zbirala in delila znanje o svetovnih tradicionalnih obrteh in obenem omogočala neposreden prenos znanja skozi predstavitev obrtnikov in njihovega dela, ki jih bodo lahko zainteresirani obiskovalci platforme kontaktirali in se pri njih priučili veščin.
“Z našo idejo želimo dati kulturni dediščini priložnost, da lahko živi naprej. V ta namen razvijamo spletno platformo, ki bo nudila dosegljivost pristne izkušnje in informacij, ki so jasno strukturirane in razčlenjene ter zbrane na enem mestu. Na ta način želimo tradicionalnemu znanju dati priložnost, da se ohranja, širi ter razvija na inovativen in sodobnosti prilagojen način.”
(Maja Jenko - ekipa Traditional Crafting)
V prihodnost lažje vstopamo z znanjem in izkušnjo rodov pred nami in v spoštovanje njene zapuščine. Naš uspeh v prihodnosti pa je verjetnejši, če bomo materialno in izkustveno dediščino obogatili, z njo ravnali smotrno in jo tako nadgradili, da bo rodila nove sadove novih časov. In HeritageLab je eden tistih prostorov, v katerem lahko to vizijo tudi udejanjamo.
---------------
Projekt HeritageLab poteka v koprodukciji s Centrom za kreativnost, pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Projekt je del partnerske mreže Platforme Center za kreativnost. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija
