V okviru Erasmus+ projekta Comm.On Heritage smo konec septembra v Društvu Idrija 2020 sodelovali na digitalnem treningu, ki ga je pripravil italijanski partner, zadruga L'Ovile. Jacopo Sforzi, sicer raziskovalec na inštitutu Ericse, italijanskem raziskovalnem centru v podporo zadrugam, socialnim podjetjem in drugim neprofitnim organizacijam, je pripravil zanimivo delavnico, na kateri smo spoznali, kako v Italiji zadruge pospešujejo razvoj lokalnih skupnosti na podeželju. Odkrili smo kar precej dobrih praks, ki bi jih lahko z malo truda prenesli tudi v Slovenijo.
Trening bi morali izvesti že februarja v Italiji, vendar so ravno dan pred odhodom v deželi Emilija – Romanja, kjer bi trening moral potekati, razglasili izredne razmere. Tako smo s partnerji v projektu sklenili, da trening prestavimo na kasnejši nedoločen čas. Ker se situacija v zadnjih mesecih ni prav nič izboljševala in fizičnega srečanja zaradi številnih mednarodnih partnerjev praktično ne bi bilo mogoče izpeljati, smo se odločili, da trening rajši izpeljemo digitalno.
Italija je poznana kot država, kjer so zadruge vedno imele veliko vlogo v družbi. V nasprotju s Slovenijo, kamor zadruge le počasi prodirajo (verjetno posledica določenih slabih izkušenj iz prejšnjega sistema), so v Italiji zadruge vsesplošno razširjene.
Skupnostne zadruge, ki poganjajo lokalno okolje
Jacopo Sforzi je predstavil koncept skupnostnih zadrug, ki postajajo pri naših zahodnih sosedih vedno bolj uveljavljene, v ospredje postavljajo, kot že ime pove, lokalno skupnost. Taka zadruga je osredotočena v delovanje za skupnost, kjer si člani medsebojno pomagajo in si prizadevajo za skupno dobro. Kar jo loči od klasičnih društev, ki jih poznamo pri nas, pa je predvsem v tem, da taka zadruga ravno tako deluje po tržnih zakonitostih in je organizirana kot podjetje. Vendar v nasprotju s klasičnim podjetjem v ospredju delovanja ni samo ekonomski, marveč tudi širši družbeni učinek. Skupnostne zadruge se v Italiji še posebej uveljavljajo na podeželju, ki je bogato z naravno in kulturno dediščino, ravno tako pa tudi v urbanih območjih, predvsem z namenom revitalizacije javnega prostora ali propadajočih območij.
V Italiji je trenutno že kar 109 skupnostnih zadrug v 18 regijah. Zanimivo je, da se zaenkrat še ne pojavljajo v deželi Furlanija – Julijska krajina, ki meji na Slovenijo. Po besedah Jakopa Sforzija pa je ustanovitev vsaj ene zadruge v tej deželi predvidena že v naslednjem letu.
Skupnostne zadruge usmerjene tudi k preprečevanju odseljevanja
Skupnostne zadruge so pomembne, saj pomagajo pri borbi z odseljevanjem prebivalstva na podeželju, prispevajo k boljšim družbenim odnosom, izboljšujejo pomanjkljive javne storitve in ustvarjajo nove dejavnosti ali v tistem trenutku še neobstoječa delovna mesta. Skupnostne zadruge v Italiji zaenkrat delujejo predvsem na področju turizma, kmetijstva, zagotavljanja javnih storitev in kulture.
V nadaljevanju je Jacopo Sforzi predstavil tudi par primerov takih zadrug. Za nas zanimiva zadruga je Cadore v Dolomitih, ki združuje kar 163 članov, zaposluje pa kar 245 ljudi, med njimi 53 iz ranljivih skupin. Zadruga ne združuje samo članov iz zasebnega sektorja, marveč so v njej tudi javni zavodi in ustanove, vključno z občinami.
Toskanska vasica, ki je postala vzorčen primer
Primer zanimive zadruge je tudi t. i. Teater revnih (Teatro povero) v toskanski vasici Monticchiello, ki deluje že od 60. letih 20. stoletja. V vasici, ki združuje samo 200 prebivalcev, zadruga poleg gledališča na prostem upravlja še z restavracijo, trafiko, lekarno, turističnim uradom, internet kavarno in izposojevalnico koles. V Italiji slovi kot vzorčen primer, kako organizirati zadrugo v majhnih krajih. Vsi prebivalci vasice so člani zadruge in sodelujejo pri vseh aktivnostih.
Na treningu smo tako iz prve roke izvedeli marsikaj zanimivega, kar bi lahko pomagalo tudi pri razvoju družbenega okolja v Sloveniji, predvsem na območju Idrijsko-Cerkljanske regije. Zadruge se sicer počasi vračajo v našo zavest, številne kmetijske zadruge tako povezujejo kmete po celi državi, v urbanih območjih pa se počasi uveljavljajo tudi stanovanjske zadruge. Po drugi strani pa so skupnostne zadruge, kot jih poznajo v Italiji, v Sloveniji skorajda popolna neznanka.
Trening je bil izveden okviru Erasmus+ projekta Comm.On Heritage.
