Od Teleferike do novega dnevnega parka 

Vsak prostor ima svoje posebnosti, svoje zgodbe. In ravno te smo izpostavljali v soboto, 26. 3. 2022, na dogodku, ki smo ga preprosto naslovili Tuhtejne. Razmišljali in iskali smo nove ideje za prihodnost Občine Idrije, ki pa smo jih postavili v 3 »place« – Mejco, Lajšt in Balinplac. In smo jih našli – 3 ideje, 3 rešitve, 3 zgodbe, ki naj krojijo prihodnost Občine Idrija! 

Idrija je bila vedno posebna. Zaznamovala jo je navezanost na naravne danosti, pri katerih je seveda izstopalo predvsem živo srebro. Vendar pa brez »tuhtejna« ni šlo, ravno kreativno razmišljanje je v Idriji porodilo številne inovativne rešitve. Od povsem praktičnih, kot je kladivo šlenger, do takih, kot je idrijska čipka. V Idriji se zavedamo temeljev 500-letne inovativnosti in strateškega razmišljanja.

Iz preteklosti gledamo v prihodnost

Iz zgodb preteklosti je tako nastalo Tuhtejne, kreativni dogodek, s katerim se oziroma v prihodnost. V Društvu Idrija 2020 smo v sodelovanju z Občino Idrija in Zavodom za turizem Idrija iskali nove rešitve za 21. stoletje, za stoletje, ki ga ne bo več zaznamovalo živo srebro, marveč predvsem ideje za mlade in vključujočo ter trajnostno družbo.

Od Ašterije do Gurbejna

Nekajurni dogodek, na katerega smo povabili idrijske aktiviste, smo zasnovali v idrijskem duhu, program pa je temeljil na kreativnih delavnicah. Začeli smo sproščeno, s t. i. Ašterijo, torej »gostilno«. Obiskovalci so namreč krožili od ene ideje do druge in razmišljali, kaj jim posamezni prostori pomenijo ter tako ugotavljali, kaj bi lahko vzpostavili na treh izbranih »placih«. V ospredje smo postavili Lajšt – neuradno središče Krajinskega parka Zgornja Idrijca in kopališče, idrijski park Mejca ter novorojeno srečevališče Balinplac. Žal nam je epidemija preprečila, da bi se posvetili še 4. izbranemu prostoru – črnovrškemu Domu krajanov.

Obiskal nas je tudi idrijski župan, Tomaž Vencelj, ki je v prvem delu programa tudi sodeloval v samem programu. Izpostavil je pomembnost, da za vse 3 prostore najdemo nove rešitve, ki bodo primerne za mlade.

V drugem delu so udeleženci lahko izbrali, kateri »plac« je tisti, ki mu lahko ponudijo največ. Začelo se je Gurbejne – delavnica, na kateri je najboljša ideja dobila malce bolj konkreten videz. Vse pa smo začinili z zaključno delavnico, v kateri so se udeleženci spoprijeli z izzivom, da svojo idejo spravijo v zgodbo – skicirali so namreč scenarij nekakšnega predstavitvenega filma.

3 ideje, ki bodo zaznamovale izbrane »place«

In kakšne so ideje, ki so nastale na dogodku? Tuhtejne o prihodnosti vsakega od naštetih »placev« so usmerjali gutmani, ki so poznali situacijo in zgodbe posameznih izbranih prostorov.

1. GASA V ROŽNO! (Balinplac)

GUTMANKA: Katja Martinčič

Pred kratkim je v Idriji zaživel Balinplac, ki v idrijsko središče vrača park. Udeleženci so se strinjali, da je potrebno park vzpostaviti kot središče različnih dejavnosti. Prostor je namreč po zatonu balinišča na tej lokaciji povsem odšel iz zavesti domačinov, ki ga dolga leta sploh niso več zaznavali.

Ker pa območje Gase oz. Rožne ulice velja tudi za verjetno prvo naselbino idrijskih rudarjev, je primerno, da »plac« (p)ostane središče idrijskega dogajanja. Prihodnost Balinplaca naj bo tako družabna, kot zatočišče, srečevališče in ustvarjalno središče. Pravo doživetje, osredotočeno v povezovanje generacij in vključevanje tudi tistih manj slišanih.

Ideja je, da bi Balinplac postal podaljšek sedanje dnevne sobe Pr’ Golitu (nekakšen dnevni park), z različnimi aktivnostmi, ki so povezane s samo lokacijo. Vse skupaj pa z rdečo nitjo, poimenovano kar »Gasa v Rožno!« Prostor bi tako napolnili z različnimi dejavnostmi, kot so urbani vrt, ki bi povezoval starejše in mlajše generacije ter povezoval domačine na ulici z obiskovalci. Dogajanje pa je zelo preprosto povezati s kulinaričnimi dogodki, akustičnimi koncerti in lutkovnimi predstavami. Vse to bi prineslo zelo raznoliko dogajanje in pozitivno poživilo sam prostor!

2. TELEFERIKA (Mejca)

GUTMAN: Tilen Božič

Idrijski park Mejca je trenutno pred večjimi spremembami, ki jih pripravlja Občina Idrija. V okviru parka so namreč ponovno predvideni tudi bar, odbojkarsko igrišče, pumptrack, urejen dostop do reke Idrijce in še številne druge manjše atrakcije. Udeleženci so tako v ospredje postavili idejo za dogajanje v okviru prenovljenega in obogatenega parka.

Nova ideja je dobila ime Teleferika, v spomin na nekdanjo žičnico (po idrijsko »teleferiko«), s katero so z jaška Delo prevažali rudo v topilnico na drugem koncu mesta. Ime pa hkrati izpostavlja pomen povezovanja in solidarnosti, ki naj zaznamuje novo podobo parka.

Teleferika je tako sklop dogodkov, ki bi lahko potekali v okviru posebnega festivala ali pa občasnih dogodkov. Navezuje se na številne zgodbe idrijske Mejce, poleg omenjene teleferike še na vodni kanal Rake in naravno bogastvo Krajinskega parka Zgornja Idrijca.

Druženje in povezovanje sta v središču festivala Teleferika. Med potencialnimi dogodki je tudi čutno doživetje Špancir, ki bi bilo namenjeno osebam z ovirami, gozdni vrtec za najmlajše ter glasbene delavnice, namenjene priseljencem v Idrijo. Ti so namreč v zadnjih letih Mejco prepoznali kot družabno mesto. Vsi dogodki pa bi lahko bili obogateni s športnimi aktivnostmi.

3. GOSTINSKI OBJEKT (LAJŠT)

GUTMANKA: Mojca Gorjup Kavčič

Lajšt je za udeležence predstavljal pomemben izziv, saj je pravzaprav neuradno središče Krajinskega parka Zgornja Idrijca. V ospredje so postavili predvsem gostinski objekt, ki potrebuje nove ideje, povezane s samim razvojem parka. Krajinski park Zgornja Idrijca ima večji potencial, ki je večinoma še neizkoriščen.

Ideja gostinskega objekta se tako ponovno navezuje na zgodbe, ki jih ponuja ta lokacija. Celotno območje Idrijske Bele namreč že več kot stoletje za prebivalce občine predstavlja točko za oddih in sprostitev.

Ponudba gostinskega objekta bi tako temeljila na lokalni kulinariki, delno iz samega krajinskega parka, seveda pa tudi širše okolice. V središču je predvsem približanje turistične ponudbe zahtevnejšim obiskovalcem, ki se zavedajo vrednosti lokalne dediščine.

In kako bi potekalo financiranje? Za razvoj takega projekta bo potrebno računati na večje evropske razpise (npr. Interreg), predvideva pa se tudi tržna sredstva (s pomočjo izbranega gostinca).

KAKO NAPREJ?

Ideje so tako pripravljen do prve faze, ravno prisotnost aktivistov in odločevalcev pa je tisto, kar bi lahko ideje pripeljale do uresničitve. V naslednjem mesecu jih bomo uvrstili na periodni sistem elementov, ki ga pripravljamo v okviru projekta Comm.On Heritage. S partnerji iz Italije, Portugalske in Grčije namreč zadnji 2 leti raziskujemo, kako lahko aktiviranje lokalne skupnosti privede do povečanja vrednosti kulturne dediščine in posledično novih priložnosti v lokalnem okolju. Dogodki, kot je Tuhtejne, so tako še en korak v smeri novih rešitev, ki so potrebne, da kulturna dediščina zaživi na nov način!

Dogodek Tuhtejne je finančno podprt v okviru Erasmus+ projekta Comm.On Heritage.